Nova pravila varstva in obdelave osebnih podatkov na podlagi privolitve posameznika

Zaradi novih predpisov o varovanju podatkov vas vljudno prosimo, da nam na skratovacital(at)gmail.com pošljete sporočilo s podajo odgovorov na spodnja vprašanja. Le tako boste lahko prejemali naše novice, program, ostala obvestila:

1. OBVEŠČANJE
– želim,  da me KUD Anarhiv na moj e-mail obvešča o dogodkih in novostih ter dovolim obdelavo in hranjenje mojih podatkov za namen obveščanja.  DA  NE
2. POSREDOVANJE PODATKOV
-strinjam se, da KUD Anarhiv obdeluje moje podatke in jih posreduje tretjemu elementu, če gre v tem primeru za sofinancerja KUDa Anarhiv. DA  NE
3. OBJAVA SLIKOVNEGA GRADIVA
–  dovoljujem KUDu Anarhiv, da objavlja slike s svojih dogodkov tudi, če se na njih nahajam jaz, ter dovolim obdelavo in hranjene mojih podatkov v zvezi s temi objavami.
Dovoljujem objavo na:
– na fb strani:   DA   NE
– internetni strani : DA   NE

Škratki se vam zahvaljujemo za vaš angažma in vas lepo pozdravljamo.

Poligonija: THL, 14.05.2018, ob 19.00

Vabljeni na prvega izmed dogodkov v okviru projekta Poligonija.

Projekt je platforma, pri kateri se bo v svojih predavanjih različno število članov iz svojega zornega kota dotaknilo določene teme. Prva tema bodo spomeniki oz. umetniški artefakti, ki s svojo konceptualno ravnjo posegajo po preteklosti, kot objekti pa eksistirajo v sedanjosti in tako predstavljajo most med različnimi časi in prostori.

Štirje študentje različnih smeri iz dveh fakultet (FF, FRI) se bodo dotaknili te teme iz zornih kotov, ki izpostavljajo kompleksno naravo samih objektov, njihove materialnosti in idej, ki stojijo za njihovo produkcijo in konzumacijo.

Predavali bodo:

Nastja Uršula Virk, FF: Nedotakljivost spomenikov: Mieke Bal in »branje umetnosti«
V prispevku se bomo osredotočili na koncept branja umetnosti teoretičarke Mieke Bal in ga zanikali v primeru opazovanja spomenikov. Med drugim se bomo dotaknili tudi razvpitega primera Spomenika umorjenih Judov v Evropi, kampanje #yolocaust in Wajcmanove teorije spomenikov.

Martin Justin, FF: Literarni spomenik
V prispevku bomo poskušali umetnostno-zgodovinski koncept spomenika aplicirati na književnost. Predvsem nas bo zanimalo, če in kako lahko določene medbesedilne momente v tekstih razumemo kot spomeniške – jih takšna interpretacija lahko osvetli s kakšnega novega zornega kota, kaj doprinese k razumevanju literarnega besedila?

Nejc Hirci, FRI: Digitalni spomenik
V tem delu predavanja bomo razmišljali o relativno novodobni ideji in izvedbi digitalnega spomenika. Tako bomo preko dela Gerarda Wajcmana analizirali drugačen prostor, v katerem taki spomeniki nastajajo ter nasploh njihovo pomensko vrednost in smisel napram tradiconalnim.

Kristjan Sedej: Bit in antimonumentalizem: Jochen Gerz na stičišču Batailla in Husserla
V zadnjem prispevku bomo analizirali Spomenik proti fašizmu umetnika Jochena Gerza. Njegov spomenik, globoko zakoreninjen v tradiciji antimonumentalizma, izvirajoč iz spisov Georgesa Batailla, zastavlja koncepcijo individuuma kot svoj temeljni cilj. V tej ideji Gerz ponudi materijo za analizo osnovnega mehanizma antispomenikov skozi prizmo Husserlove filozofije in s tem postane teritorij stičišča dveh filozofov.

Poligonija: beseda poligonija je zasnovana kot kombinacija grške predpone poli-, izvirajoč iz polles, ki nakazuje množino, ter grške besede gones, ki v stari grščini pomeni kot, v sodobni grščini pa prevzame sekundarni pomen zornega kota. Tako poligon iz geometričnega objekta postane oblika fleksibilnega diskurza, katerega osnova, število govorcev, se vselej spreminja, ohranjajo se pa različni pogledi.

Dogodek je organiziran v sodelovanju z MKLJ (THL) in  Škratovo Čitalnico – KUD Anarhiv.

Shakespearsko avtorsko vprašanje 4. srečanje: Shakespeare v Italiji: ponedeljek, 28.5. 2018, ob 17.30 v Knjižnici Šiška

Shakespearsko avtorsko vprašanje

  1. srečanje: Shakespeare v Italiji

ponedeljek, 28.5. 2018, ob 17.30 v Knjižnici Šiška

Prežetost dram in pesmi z italijanskimi motivi je doslej že mnoge raziskovalce napeljala na misel, da je avtor zagotovo obiskal Italijo. Ali natančnost v opisih pokrajine, mest, običajev in kulturnih značilnosti priča o izkušnji iz prve roke? Zakaj klasično shakespearoslovje oporeka neposredni italijanski navezi? Je Shakespeare, kdor koli je že bil, na lastne oči videl dela Palladia, Tiziana in Giulia Romana? Je tudi on iz Verone v Milano potoval z ladjo?

Vodi Tomaž Kovačič.

Varnejši prostori med feministično teorijo in prakso -Tea Hvala: 22.05.2018, ob 20.30, THL

Vljudno vabljeni na novo predavanje v okviru cikla “Feminizem danes”, ki ga pripravljamo v sodelovanju s Trubarjevo hišo literature. Tokrat se na bom predstavila Tea Hvala:

Z izrazom varni prostori za ženske je feminizem drugega vala označil strategijo od države in moških ločenega druženja in (so)delovanja žensk v samoorganiziranih javnih prostorih. A strategija je starejša od feminizma in starejša od kapitalizma; v srednjem veku so se ženske zbirale na gmajnah in tržnicah, kjer so si dialoško izoblikovale svoj pogled na dogajanje v skupnosti, ki se je razlikoval od pogleda moških. Danes koncept varnejših prostorov najpogosteje udejanjajo feministične in LGBT skupine, kot tehniko ograjevanja od pritiskov kapitala in zahtev po asimilaciji pa jih pod različnimi imeni (zaščiteni prostori, prostori za zatirane, kontrajavnosti, opozicionalni prostori, avtonomni prostori) srečamo v anarhističnih in drugih skupnostih, ki težijo k avtonomiji. Med varnejše prostore spadajo tudi ločena kopališča in savne za ženske, vse naštete, tudi na videz apolitične pobude, pa se soočajo z nerazumevanjem širše javnosti. Ta jim očita »separatizem«, »boječnost«, »omejevanje svobode govora« in celo »diskriminacijo moških«. A medtem ko feministična teorija tovrstne ugovore zlahka zavrne, se je pred težjo nalogo znašla ob vdiranju neoliberalne retorike v samo prakso ločenega delovanja. Kako nanjo vpliva psihologiziranje političnih razlik in individualiziranje strukturne izključenosti? In kako v dobi »nove brutalnosti«, ko zahodne države v imenu »nacionalne varnosti« ustrahujejo svoje državljane s »teroristi«, ob tem pa z najsodobnejšim orožjem tolčejo po izmišljenih sovražnikih, zagovarjati koncept varnejših prostorov za zatirane, če slednji s pristajanjem na neoliberalno retoriko sami mistificirajo nasilni izvor družbene nepravičnosti? O tem bo govora na primerih iz Jugoslavije, Slovenije, Nemčije in ZDA.

Odpovedano predavanje Pie Brezavšček bo izvedeno v mesecu septembru, ko bomo s ciklom nadaljevali.

FEMINIZEM DANES, NOV CIKEL V SODELOVANJU S TRUBARJEVO HIŠO LITERATURE: TRETJE PREDAVANJE: Družina pod feminističnim drobnogledom, Pia Brezavšček, 17.4., 20.30

Sociologi ji pravijo osnovna celica družbe in dejansko si družbo brez utemeljenosti na familializmu težko zamislimo, saj nas je večina odrasla v družinah in normativna predstava sreče in samoizpolnitve je pogosto povezana z lastnim družinskim življenjem. Ne le konservativni krogi, tudi neoliberalne opcije promovirajo družino, saj je nujna alternativa socialni državi in pomeni prihranek pri skrbstvenem delu in ekonomski varnosti. Družina pa je, paradoksalno, kljub pozivu k odpravi družine v Komunističnem manifestu, sveta celo za socialiste, saj si ne upajo drezati v temeljno vrednoto delavskega razreda. Ni pa družina najbolj pogosta oblika organizacije življenja – kakor pravita Barrett in McIntosh, kljub takemu vtisu in medijski promociji te oblike skupnostnega življenja, je bilo gospodinjstev tipa mama-oče-otrok/ci že leta 1982 v Veliki Britaniji zgolj tretjina. Najbolj natančna in glasna kritika samoumevnosti družine je morala priti s strani tistih teoretičark, ki so preučevale tlačeno pozicijo žensk v tem odnosu – s strani feminizma torej. Kritika družine je za feminizem nujna posledica njegovega detektiranja opresije »razreda žensk« (Delphy), saj se ravno v družinskem odnosu ženska podrejenost zelo natančno manifestira. Kritika družine pa je zaradi velikega odpora in sentimenta, povezanega z realnimi potrebami, ki jih izpolnjujemo v družinskih odnosih, po drugi strani ena izmed glavnih krivk za nepriljubljenost feminizma. Si zmoremo, ali vsaj želimo, po zgledu radikalnih feministk, ki so si to drznile že pred polovico stoletja, danes zamisliti, če že ne živeti nekaj, kar sta Deleuze in Guattari poimenovala anti-ojdipski odnosi?

Pia Brezavšček je doktorska študentka filozofije in samozaposlena kulturna delavka. Ima družino.

Predavanje je prestavljeno na september 2018.

Shakespearsko avtorsko vprašanje 3. srečanje: Edward de Vere, 17. grof Oxfordski, 24.04.2018

Shakespearsko avtorsko vprašanje

  1. srečanje: Edward de Vere, 17. grof Oxfordski

torek, 24.4. 2018, ob 18.00 v Knjižnici Šiška

Tokrat se bomo srečali s trenutno najpopularnejšim kandidatom za avtorstvo Edwardom de Verom, pravim renesančnim človekom, ki je pripadal eni najstarejših plemiških rodbin v Angliji. V kakšnem okolju se je izobraževal in kakšna so bila njegova zanimanja na področju umetnosti? V čem se je odlikoval in kaj so o njem menili sodobniki? Ali so podobnosti med njegovim življenjem in vsebino Shakespearovih del zgolj naključje?

Vodi Tomaž Kovačič.

Feminizem danes, nov cikel v sodelovanju s Trubarjevo hišo literature: drugo predavanje: Feministične intervencije v filmu, Jasmina Šepetavc, torek, 27. marec, ob 20.30

Po letu 2017, gibanju #MeToo in javni artikulaciji razsežnosti patriarhalnega nasilja v družbi na splošno in filmski industriji specifično se v širši javnosti porajajo novi feministični premisleki filmov in odnosov moči, ki obstajajo v filmskih industrijah po svetu. A feministične intervencije in opozarjanja na vloge žensk v filmu obstajajo že od vsega začetka feminističnih filmskih teorij, ki svoj zagon dobijo predvsem v 70-ih letih prejšnjega stoletja. Vzporedno so skozi zgodovino filma režiserke vseskozi ustvarjale uporniška feministična (ne vedno pod tem imenom) dela, filme, ki so ženske, njihova podrejanja in nasilja vsakdanjosti prvič artikulirala na velikem platnu. Ta dela so večinoma ostajala na margini filmske prepoznavnosti in kanonov, nekatera med njimi pozabljena ali skoraj izgubljena, ustvarjalke pa so bile velikokrat odrinjene na stran in predvsem finančno podhranjene. A hkrati je odkrivanje filmov uporniških žensk danes ključno, saj kaže na alternativne filmske zgodovine in kontinuirano iskanje tako raznolikih podob žensk kot tudi drugačnih načinov ustvarjanja. V predavanju se tako skozi izbrane filmske primere posvetimo vzporednim tokovom filmskega ustvarjanja – filmom, ki feministične premisleke uporabljajo taktično in politično – in feminističnim filmskim teorijam, ki že od vsega začetka artikulirajo razmere neenakosti, ki so nas vodile v leto 2017.

Cikel predavanj pripravljata Jasmina Založnik in Katja Čičigoj, v sodelovanju s KUD-om Anarhiv (v okviru  programa Škratova čitalnica).

Shakespearsko avtorsko vprašanje, 2. srečanje: Alternativni kandidati, ponedeljek, 26.3. 2018, ob 17.30 v Knjižnici Šiška

Vljudno vabljeni na drugo srečanje cikla Shakespearsko avtorsko vprašanje , ki se bo odvilo v

ponedeljek, 26.3. 2018, ob 17.30 v Knjižnici Šiška

Če ne William iz Stratforda, kdo bi lahko bil avtor? Doslej je bilo predlaganih mnogo imen, med njimi tudi oče sodobne znanosti Francis Bacon in elizabetinski dramatik Christopher Marlowe ter različni plemiči, kot sta bila grof William Stanley ali pa grofica Mary Sidney. Kaj jim je kot kandidatom skupno in v čem se razlikujejo? Ali dejstvo, da jih je toliko, ne postavlja samega avtorskega vprašanja pod vprašaj?

Srečanja, ki jih soorganizirata Škratova čitalnica (KUD Anarhiv) in Knjižnica Šiška (MKL), se odvijajo enkrat mesečno, koncipiral jih je Tomaž Kovačič, ki srečanja tudi vodi. 

Shakespearsko avtorsko vprašanje finančno podpirata Knjižnica Šiška in Mestna občina Ljubljana.

Škratove zvočne delavnice v polnem teku

Škratove zvočne delavnice so zadnja leta izjemno dobro obiskane – poleg rednih zvočno-glasbenih seans, v okviru le-te organiziramo tudi različne poučne delavnice, na kateri udeleženke in udeleženci pod mentorstvom spoznavajo različne elemente glasbenega založništva. Ta konec tedna smo se tako dobili kar dvakrat, vam pa prilagamo nekaj fotk sobotnega srečanja, na katerem smo se pripravljali za festival TRESK, kjer se bom tudi predstavljali z našo hišno založbo ŠOP, ki se je tako rekoč povila iz Škratove čitalnice.