Družina pod feminističnim drobnogledom: Trubarjeva hiša literature, 19:30, 23. 10. 2018

Trubarjeva hiša literature
Stritarjeva ulica 7, Ljubljana
19:30, 23. 10. 2018
Družina pod feminističnim drobnogledom – Pia Brezavšček
Sociologi ji pravijo osnovna celica družbe in dejansko si družbo brez utemeljenosti na familializmu težko zamislimo, saj nas je večina odrasla v družinah in normativna predstava sreče in samoizpolnitve je pogosto povezana z lastnim družinskim življenjem. Ne le konservativni krogi, tudi neoliberalne opcije promovirajo družino, saj je nujna alternativa socialni državi in pomeni prihranek pri skrbstvenem delu in ekonomski varnosti. Družina pa je, paradoksalno, kljub pozivu k odpravi družine v Komunističnem manifestu, sveta celo za socialiste, saj si ne upajo drezati v temeljno vrednoto delavskega razreda. Ni pa družina najbolj pogosta oblika organizacije življenja – kakor pravita Barrett in McIntosh, kljub takemu vtisu in medijski promociji te oblike skupnostnega življenja, je bilo gospodinjstev tipa mama-oče-otrok/ci že leta 1982 v Veliki Britaniji zgolj tretjina. Najbolj natančna in glasna kritika samoumevnosti družine je morala priti s strani tistih teoretičark, ki so preučevale tlačeno pozicijo žensk v tem odnosu – s strani feminizma torej. Kritika družine je za feminizem nujna posledica njegovega detektiranja opresije »razreda žensk« (Delphy), saj se ravno v družinskem odnosu ženska podrejenost zelo natančno manifestira. Kritika družine pa je zaradi velikega odpora in sentimenta, povezanega z realnimi potrebami, ki jih izpolnjujemo v družinskih odnosih, po drugi strani ena izmed glavnih krivk za nepriljubljenost feminizma. Si zmoremo, ali vsaj želimo, po zgledu radikalnih feministk, ki so si to drznile že pred polovico stoletja, danes zamisliti, če že ne živeti nekaj, kar sta Deleuze in Guattari poimenovala anti-ojdipski odnosi?

Pia Brezavšček je doktorska študentka filozofije in samozaposlena kulturna delavka. Ima družino.

Cikel predavanj pripravljata Jasmina Založnik in Katja Čičigoj, v sodelovanju s KUD-om Anarhiv (v okviru programa Škratova čitalnica).

1. festival slabega filma in piva

Ali hodite vsako leto v deževni jesenski Portorož na slabe filme? Ali vas grdo gledajo, ko izrazite svoje negativno mnenje z vpitjem med projekcijo? Ostanite raje v Ljubljani in pridite na 1. FSFp v Škratovo čitalnico! Zgražanje nad slabimi filmi je tukaj doma vsako tretjo soboto!

Škratova Čitalnica in organizatorji mesečnega cikla Super slabih filmov vas vabimo na 1. Festival slabega filma in piva! Odvijal se bo 14. in 15. septembra v Škratovi Čitalnici na Kersnikovi 4. Poleg že najavljenega predavanja in predstavitve Buffy the Vampire slayer (Whedon, 1992), vas vabimo še na štiri projekcije filmov v petek in soboto zvečer. Za urnik si prosim oglejte uradno stran našega festivala.

http://fimuthe.org/fsfp/

Poceni pivo je sestavni del naših večerov, zato smo se odločili, da ga razširimo v festival. Vsak film bo imel dodeljen tematski dvoboj dveh specialitet budžet makropivovarstva srednje-Evrope. Kdo je v resnici naš najboljši sosed in kaj se da dobiti za 40 centov, bomo ugotavljali med gledanjem mednarodnih kultnih klasik. Sodelovanje v pokušanju ni obvezno, a priporočljivo, saj bo vsako pivo izdatno predstavljeno pred začetkom degustacije-projekcije.

BRALNI KROŽEK: Ursula K. Le Guin, Zemljemorje, 1. knjiga: Čarovnik iz Zemljemorja

Ponedeljek, 24.9. 2018, ob 17.30 v Knjižnici Šiška

Mineva 50 let od izida prve knjige prelomne fantazijske sage Zemljemorje letos preminule ameriške pisateljice Ursule K. Le Guin. Njeni ustvarjalnosti se bomo posvetili in obenem poklonili z mesečnimi srečanji, na katerih bomo potovali prek celotne sage šestih knjig. Pogovarjali se bomo o zgodbi, motivih, posebnostih fantazijskega sveta in temah, ki jih avtorica odpira. Za prvo srečanje je priporočljivo prebrati Čarovnika iz Zemljemorja v slovenskem prevodu Dušana Ogrizka.

Vodi Tomaž Kovačič.

 

 

Poletne počitnice

S šestim avgustom škrati odhajamo na krajši poletni oddih. Se vidimo ponovno konec avgusta, natančneje 21.08.2018!

Do takrat vam želimo veliko sonca, hladnih senc in vznemirljivih bralnih podvigov.

Nova pravila varstva in obdelave osebnih podatkov na podlagi privolitve posameznika

Zaradi novih predpisov o varovanju podatkov vas vljudno prosimo, da nam na skratovacital(at)gmail.com pošljete sporočilo s podajo odgovorov na spodnja vprašanja. Le tako boste lahko prejemali naše novice, program, ostala obvestila:

1. OBVEŠČANJE
– želim,  da me KUD Anarhiv na moj e-mail obvešča o dogodkih in novostih ter dovolim obdelavo in hranjenje mojih podatkov za namen obveščanja.  DA  NE
2. POSREDOVANJE PODATKOV
-strinjam se, da KUD Anarhiv obdeluje moje podatke in jih posreduje tretjemu elementu, če gre v tem primeru za sofinancerja KUDa Anarhiv. DA  NE
3. OBJAVA SLIKOVNEGA GRADIVA
–  dovoljujem KUDu Anarhiv, da objavlja slike s svojih dogodkov tudi, če se na njih nahajam jaz, ter dovolim obdelavo in hranjene mojih podatkov v zvezi s temi objavami.
Dovoljujem objavo na:
– na fb strani:   DA   NE
– internetni strani : DA   NE

Škratki se vam zahvaljujemo za vaš angažma in vas lepo pozdravljamo.

Poligonija: THL, 14.05.2018, ob 19.00

Vabljeni na prvega izmed dogodkov v okviru projekta Poligonija.

Projekt je platforma, pri kateri se bo v svojih predavanjih različno število članov iz svojega zornega kota dotaknilo določene teme. Prva tema bodo spomeniki oz. umetniški artefakti, ki s svojo konceptualno ravnjo posegajo po preteklosti, kot objekti pa eksistirajo v sedanjosti in tako predstavljajo most med različnimi časi in prostori.

Štirje študentje različnih smeri iz dveh fakultet (FF, FRI) se bodo dotaknili te teme iz zornih kotov, ki izpostavljajo kompleksno naravo samih objektov, njihove materialnosti in idej, ki stojijo za njihovo produkcijo in konzumacijo.

Predavali bodo:

Nastja Uršula Virk, FF: Nedotakljivost spomenikov: Mieke Bal in »branje umetnosti«
V prispevku se bomo osredotočili na koncept branja umetnosti teoretičarke Mieke Bal in ga zanikali v primeru opazovanja spomenikov. Med drugim se bomo dotaknili tudi razvpitega primera Spomenika umorjenih Judov v Evropi, kampanje #yolocaust in Wajcmanove teorije spomenikov.

Martin Justin, FF: Literarni spomenik
V prispevku bomo poskušali umetnostno-zgodovinski koncept spomenika aplicirati na književnost. Predvsem nas bo zanimalo, če in kako lahko določene medbesedilne momente v tekstih razumemo kot spomeniške – jih takšna interpretacija lahko osvetli s kakšnega novega zornega kota, kaj doprinese k razumevanju literarnega besedila?

Nejc Hirci, FRI: Digitalni spomenik
V tem delu predavanja bomo razmišljali o relativno novodobni ideji in izvedbi digitalnega spomenika. Tako bomo preko dela Gerarda Wajcmana analizirali drugačen prostor, v katerem taki spomeniki nastajajo ter nasploh njihovo pomensko vrednost in smisel napram tradiconalnim.

Kristjan Sedej: Bit in antimonumentalizem: Jochen Gerz na stičišču Batailla in Husserla
V zadnjem prispevku bomo analizirali Spomenik proti fašizmu umetnika Jochena Gerza. Njegov spomenik, globoko zakoreninjen v tradiciji antimonumentalizma, izvirajoč iz spisov Georgesa Batailla, zastavlja koncepcijo individuuma kot svoj temeljni cilj. V tej ideji Gerz ponudi materijo za analizo osnovnega mehanizma antispomenikov skozi prizmo Husserlove filozofije in s tem postane teritorij stičišča dveh filozofov.

Poligonija: beseda poligonija je zasnovana kot kombinacija grške predpone poli-, izvirajoč iz polles, ki nakazuje množino, ter grške besede gones, ki v stari grščini pomeni kot, v sodobni grščini pa prevzame sekundarni pomen zornega kota. Tako poligon iz geometričnega objekta postane oblika fleksibilnega diskurza, katerega osnova, število govorcev, se vselej spreminja, ohranjajo se pa različni pogledi.

Dogodek je organiziran v sodelovanju z MKLJ (THL) in  Škratovo Čitalnico – KUD Anarhiv.

Shakespearsko avtorsko vprašanje 4. srečanje: Shakespeare v Italiji: ponedeljek, 28.5. 2018, ob 17.30 v Knjižnici Šiška

Shakespearsko avtorsko vprašanje

  1. srečanje: Shakespeare v Italiji

ponedeljek, 28.5. 2018, ob 17.30 v Knjižnici Šiška

Prežetost dram in pesmi z italijanskimi motivi je doslej že mnoge raziskovalce napeljala na misel, da je avtor zagotovo obiskal Italijo. Ali natančnost v opisih pokrajine, mest, običajev in kulturnih značilnosti priča o izkušnji iz prve roke? Zakaj klasično shakespearoslovje oporeka neposredni italijanski navezi? Je Shakespeare, kdor koli je že bil, na lastne oči videl dela Palladia, Tiziana in Giulia Romana? Je tudi on iz Verone v Milano potoval z ladjo?

Vodi Tomaž Kovačič.

Varnejši prostori med feministično teorijo in prakso -Tea Hvala: 22.05.2018, ob 20.30, THL

Vljudno vabljeni na novo predavanje v okviru cikla “Feminizem danes”, ki ga pripravljamo v sodelovanju s Trubarjevo hišo literature. Tokrat se na bom predstavila Tea Hvala:

Z izrazom varni prostori za ženske je feminizem drugega vala označil strategijo od države in moških ločenega druženja in (so)delovanja žensk v samoorganiziranih javnih prostorih. A strategija je starejša od feminizma in starejša od kapitalizma; v srednjem veku so se ženske zbirale na gmajnah in tržnicah, kjer so si dialoško izoblikovale svoj pogled na dogajanje v skupnosti, ki se je razlikoval od pogleda moških. Danes koncept varnejših prostorov najpogosteje udejanjajo feministične in LGBT skupine, kot tehniko ograjevanja od pritiskov kapitala in zahtev po asimilaciji pa jih pod različnimi imeni (zaščiteni prostori, prostori za zatirane, kontrajavnosti, opozicionalni prostori, avtonomni prostori) srečamo v anarhističnih in drugih skupnostih, ki težijo k avtonomiji. Med varnejše prostore spadajo tudi ločena kopališča in savne za ženske, vse naštete, tudi na videz apolitične pobude, pa se soočajo z nerazumevanjem širše javnosti. Ta jim očita »separatizem«, »boječnost«, »omejevanje svobode govora« in celo »diskriminacijo moških«. A medtem ko feministična teorija tovrstne ugovore zlahka zavrne, se je pred težjo nalogo znašla ob vdiranju neoliberalne retorike v samo prakso ločenega delovanja. Kako nanjo vpliva psihologiziranje političnih razlik in individualiziranje strukturne izključenosti? In kako v dobi »nove brutalnosti«, ko zahodne države v imenu »nacionalne varnosti« ustrahujejo svoje državljane s »teroristi«, ob tem pa z najsodobnejšim orožjem tolčejo po izmišljenih sovražnikih, zagovarjati koncept varnejših prostorov za zatirane, če slednji s pristajanjem na neoliberalno retoriko sami mistificirajo nasilni izvor družbene nepravičnosti? O tem bo govora na primerih iz Jugoslavije, Slovenije, Nemčije in ZDA.

Odpovedano predavanje Pie Brezavšček bo izvedeno v mesecu septembru, ko bomo s ciklom nadaljevali.

FEMINIZEM DANES, NOV CIKEL V SODELOVANJU S TRUBARJEVO HIŠO LITERATURE: TRETJE PREDAVANJE: Družina pod feminističnim drobnogledom, Pia Brezavšček, 17.4., 20.30

Sociologi ji pravijo osnovna celica družbe in dejansko si družbo brez utemeljenosti na familializmu težko zamislimo, saj nas je večina odrasla v družinah in normativna predstava sreče in samoizpolnitve je pogosto povezana z lastnim družinskim življenjem. Ne le konservativni krogi, tudi neoliberalne opcije promovirajo družino, saj je nujna alternativa socialni državi in pomeni prihranek pri skrbstvenem delu in ekonomski varnosti. Družina pa je, paradoksalno, kljub pozivu k odpravi družine v Komunističnem manifestu, sveta celo za socialiste, saj si ne upajo drezati v temeljno vrednoto delavskega razreda. Ni pa družina najbolj pogosta oblika organizacije življenja – kakor pravita Barrett in McIntosh, kljub takemu vtisu in medijski promociji te oblike skupnostnega življenja, je bilo gospodinjstev tipa mama-oče-otrok/ci že leta 1982 v Veliki Britaniji zgolj tretjina. Najbolj natančna in glasna kritika samoumevnosti družine je morala priti s strani tistih teoretičark, ki so preučevale tlačeno pozicijo žensk v tem odnosu – s strani feminizma torej. Kritika družine je za feminizem nujna posledica njegovega detektiranja opresije »razreda žensk« (Delphy), saj se ravno v družinskem odnosu ženska podrejenost zelo natančno manifestira. Kritika družine pa je zaradi velikega odpora in sentimenta, povezanega z realnimi potrebami, ki jih izpolnjujemo v družinskih odnosih, po drugi strani ena izmed glavnih krivk za nepriljubljenost feminizma. Si zmoremo, ali vsaj želimo, po zgledu radikalnih feministk, ki so si to drznile že pred polovico stoletja, danes zamisliti, če že ne živeti nekaj, kar sta Deleuze in Guattari poimenovala anti-ojdipski odnosi?

Pia Brezavšček je doktorska študentka filozofije in samozaposlena kulturna delavka. Ima družino.

Predavanje je prestavljeno na september 2018.