Vse informacije za mlade na enem mestu!

Ljubljanska mreža info točk – L’MIT zbira in brezplačno posreduje informacije za mlade ter vam nudi podporo pri iskanju informacij in virov, ki jih potrebujete pri doseganju želenih ciljev in osamosvajanju. Na prenovljeni spletni strani  www.lmit.org, najdete informacije o izobraževanju, zaposlovanju, prostovoljnem delu, kulturnih, športnih in zabavnih dogodkih ter prireditvah, aktivizmu, zdravju in pomoči v stiski, lokalnih organizacijah ter službah za mlade, o razvoju mladinskega dela, razpisih in natečajih ter evropskih programih za mlade. Če želite biti obveščeni o aktualnih priložnostih za mlade, vas vabimo k vpisu v bazo prejemnikov e-novic, katere boste prejemali enkrat tedensko. Prijavite se lahko tukaj.

poligonija: nisem človek, sem …; osmo/za, 28.6.2019 ob 20h

Spomladanski cikel dogodkov v okviru Poligonije zaključujemo z razmislekom o prihodnosti onkraj človeškega. V sodobnosti se vedno bolj pojavljajo ideje in špekulacije o prihodnosti po človeku, prihodnosti, ko bo človek lahko s pomočjo tehnologije presegel omejitve časa in prostora.

V predavanjih se bomo spraševali o možnih scenarijih tega posthumanega sveta, o smiselnosti domnevanja konca človeštva in o spremembah, ki se bodisi odvijajo bodisi se bodo odvijale pred nami v bližnji prihodnosti. Ali se človek danes spreminja v bitje, ki prehaja iz stvarnosti v kiberprostor ali pa gre pri teh napovedih zgolj za pretiravanja, ki so posledica vse hitrejšega razvoja tehnologije in kulture? Ali je pogled v prihodnost edina resnična možnost ali je mogoče misliti ohranitev situacije, kot jo doživljamo danes? In ali se posthumani svet danes že oblike v svetu interneta in računalnikov? Okoli teh vprašanj smo zasnovali predavanja, ki z analizo kulturnih del ponujajo premislek o nujnosti in smiselnosti posthumanega.


Naložbo sofinancirata Republika Slovenija Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS in Evropska unija Evropski socialni sklad EU v sodelovanju s Fakulteto za medije, KUD Anarhiv – Škratova čitalnica in konzorcijem osmo/za.

Feminizem danes: Izbrisana zgodovina in prepovedana prihodnost ženskega dela; THL, 4.6.2019 ob 20h

»Vsak feminizem je praksa genealogije, ampak hkrati tudi skrunitve – toliko tehničnega znanja je bilo zakopanega, njegove praktikantke pa eliminirane, da mora post-kiberfeminizem sodelovati v izkopavanju, kodiranju in dekodiranju podatkovnih trupel, zakopanih v mokrih zemeljskih tleh in vozliščih podvodnih komunikacijskih kablov«.Bogna M. Konior

Meredith Hay se v knjigi Daughters of Alchemy loti zakopane zgodovine delovanja žensk na področju znanosti v času renesančne Italije. Popisati delo žensk, kot so bile Caterina Sforza, Moderata Fonte, Lucrezia Marinella in Margherita Sarrocchi, ki so veliko prispevale k razvoju medicine, alkimije in astronomije, je bila zanjo, zaradi nedostopnosti in pomanjkanja gradiva, izjemno težka naloga. Danes popisovanje in sistematizacija dela žensk ni več tako zahtevna naloga (čeprav bo, zaradi propadanja ustaljenih načinov urejanja informacij, ki zdaj kapljajo čez robove člankov, knjig in preko meja starih disciplin, čedalje zahtevnejša), vendar se samo delo žensk srečuje s podobnimi težavami, kot se je v 16. in 17. stoletju. Delo žensk, ne glede na to, ali gre za znanstveno, teoretsko, feministično, seksualno, gospodinjsko ali kakšno drugo delo, namreč še vedno ostaja spregledano oziroma ignorirano. Kot piše Hay: »Niso ženske tiste, ki manjkajo na sliki, temveč smo mi tisti, ki moramo prilagoditi objektiv, da jih zaznamo. Gre za širjenje našega fokusa«. Tem spoznanjem navkljub še nismo prišli do točke, kjer bi upoštevali delo, ki so ga ženske opravile na področju feministične teorije, ko so oblikovale določene definicije in koncepte, ključne za razumevanje tako življenja žensk kot tudi delovanja družbe nasploh.

Fokus predavanja bo torej delo žensk, v dvojnem pomenu. Obravnavala bom aktualna feministična teoretska besedila, ki se ukvarjajo z različnimi oblikami ženskega dela. Spodaj tagane se namreč aktivno ukvarjajo z demistifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo ženske, in vztrajajo na tem, da moramo dejavnosti (in ne samo plačane dejavnosti) kot so seksualno ali gestacijsko delo, definirati kot delo. Vzpostavljajo temelje, na podlagi katerih lahko določena znanja in koncepti postanejo splošno razširjeni ali vsaj dostopni ženskam, ki jih zadevajo. Namen prepoznavanja in natančnega definiranja teh oblik ženskega dela je, z njihovimi besedami, redefinicija družbene reprodukcije, reproduktivnih pravic, nuklearne družine in dela nasploh.

Ker je zgodovina pokazala, da ne glede na ves trud žensko delo (v vseh oblikah) nenehno ostaja na marginah, razumljeno kot dopolnilno delo moških, ali popolnoma ignorirano, se bom potrudila korenine del teh avtoric zasaditi v prostor slovenskega teoretskega kanona.

#bognakonior #meredithray #sophielewis #junomac #mollysmith #julesjoannegleeson #donnaharaway #helenhester #maggienelson #alexispaulinegumbs #sadieplant #shulamithfirestone

Predavanje je del cikla “Feminizem danes”, ki ga organizirajo Katja Čičigoj, Klara Otorepec in Jasmina Založnik v sodelovanju s KUD-om Anarhiv in Mestno knjižnico Ljubljana

Anamarija Šiša, mlada raziskovalka na Katedri za medijske in komunikacijske študije na Fakulteti za družbene vede, sodelavka Radia Študent in migrantka.

POLIGONIJA: DOES THIS UNIT HAVE A SOUL?; osmo/za, 31.5.2019 ob 20h

Nedavno je tehnološki mogotec Elon Musk v intervjuju za Recode izjavil, da je sodobni človek postal kiborg, neločljivo povezan s tehnologijo in prostorom, ki ga ta odpira – s kiberprostorom. Idejo o slednjem je popisal ameriško-kanadski avtor William Gibson v svojem romanu Nevromant, ključnemu delu za literarno gibanje cyberpunka.

Ideje, ki so jih popisali cyberpunk avtorji, so v štiridesetih letih, od začetka cyberpunka, v veliki meri preselili iz polja fikcije v vsakdanjo realnost. Z vse hitrejšim tehnološkim razvojem se družba oblikuje v smeri cyberpunkovske tehnokratske družbe.

Na petkovem multimedijskem literarnem večeru bomo prebirali dela, ki so tvorila literarno gibanje cyberpunka in dela, prežeta s kritičnim pogledom na tehnokratsko bodočnost. Zanimalo nas bo, kakšno gibanje je cyberpunk (specifičen žanr ali derivat znanstvene fantastike) oz. če danes sploh še obstaja. V kolikšni meri se je preobrazil njegov pomen; ali je transformacija cyberpunka v zadnjih letih v vizualno estetiko resnična sprememba in ali je bila angažirana avantgardna vizija cyberpunka zgolj iluzija? Skozi multimedijsko formo dogodka bomo poskušali odgovoriti na vprašanje, če gre pri cyberpunku primarno za literarni ali vizualni fenomen in se vprašali, kakšna prihodnost se mu obeta.


Naložbo sofinancirata Republika Slovenija Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS in Evropska unija Evropski socialni sklad EU v sodelovanju s Fakulteto za medije, KUD Anarhiv – Škratova čitalnica in konzorcijem osmo/za.

POROČILO S PETEGA SREČANJA FRANCOSKEGA LITERARNEGA KROŽKA

Zadnje literarno srečanje tega študijskega leta se je odvilo na Francoskem inštitutu, ki je ob koncu naši najbolj zvesti obiskovalki, Dolores, podaril knjižno nagrado.

Čestitke Dolores! 

Spraševali smo se, kako je Boris Vian v romanu Pena dni (1947) za razliko od mnogih sodobnikov, ki so v svojih delih neposredno kritizirali grozote pretekle vojne, kritiko mnogih segmentov družbe podal na veliko bolj subtilen način. Bralca namreč popelje v čudežni svet pianokoktejlov, jazz glasbe Jean Sol-Partra, v katerem dobijo čas, prostor, ljubezen, delo in smrt popolnoma nov pomen.

Prav lepo vabljeni, da predlagate sodobna francoska knjižna dela za prihodnje leto na aicha.boughazi.92@gmail.com ter da se  nam pridružite na naših srečanjih v Knjižnici Šiška.

Lepe počitnice in se vidimo kmalu! 🙂

UMETNOST NADZOROVALNE INTELIGENCE; THL, 14.5.2019 OB 20.00

Premlevam načine, na katere so digitalne tehnologije vpete v intimne motivacije. Začenši s spolnimi roboti in dehumanizacijo, katere logiko porivajo nekateri podporniki tovrstne masturbacije, se v zadnjem času trudim razumeti tehnologije spreminjanja vedenjskih vzorcev in prepuščanje korporativnih ušes v domačo sfero. V polju poblagovljene intime in avtomatizacije skrbstva so sistemi osnovani na logiki označevanja, kategorizacije in rangiranja živečega. To predstavlja orodje nadzora ali celo iztrebljanja manjšin in kvir ali odklonskih ne-identitet.

Piscem jezikov kvantifikacije in slavilcem učinkovitosti v neprimernih trenutkih postavljam neprijetna vprašanja. Tresenje mojega glasu in hitrost bitja srca sta ob izdavljanju odvisna od predpostavljenega vpliva izzvanih, moči njihovih analitičnih orodij in samoumevnosti izrečenih argumentov. Ženejo me misteriji in ne algoritmi.

Nedavno sem v Mestu Združenih narodov, ki se nahaja v Kopenhagnu, občestvo razburila z vprašanjem primernosti podjetja Palantir za analizo le logističnih podatkov Svetovnega programa za hrano (WFP). Palantir je eno najpomembnejših ameriških podjetij za podatkovno analizo, znano po prikrivanju partnerstev z državnimi in mestnimi oblastmi ter obveščevalnimi agencijami. Z odgovorom o petletni pro bono analizi in neproblematičnosti hranjenja podatkov o hranjenju ljudi nisem bila zadovoljna. Na vprašanje, ali se jim zdi primerno sodelovati s podjetjem, katerega ustanovitelj ženskam pred leti javno ni privoščil volilne pravice, pa nisem dobila odgovora.

V predavanju se bom posvetila nasilju, ki ga omogočajo in reproducirajo podatkovne baze in algoritmi – oziroma navodila za manipulacijo naših življenj.

Predavanje je del cikla “Feminizem danes”, ki ga organizirajo Katja Čičigoj, Klara Otorepec in Jasmina Založnik v sodelovanju s KUD-om Anarhiv in Mestno knjižnico Ljubljana

Nika Mahnič piše, teoretizira in pleše interdisciplinarno. Diplomirala je iz spolnih robotov oziroma kulturologije in antropologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in magistrirala iz temne umetnosti velikega podatkovja na King’s College v Londonu. V magistrski nalogi je mislila proaktivnega tovariškega robota oziroma upravljalca omreženih naprav z emocionalno umetno inteligenco. Je soustanoviteljica inštituta Danes je nov dan, aktivistka pri Kampanji proti spolnim robotom, soustvarjalka festivala Grounded in publikacije Wonk Bridge. V kratkem bo zašla v biznis in Veliki Britaniji pomagala ustvariti nova delovna mesta.

POROČILO Z 18. ANTIFA FESTA

V petek 19. 4. 2019 je potekal že 18. ANTIFA FEST, na katerem so se predstavila neodvisna društva in posamezniki, ki ustvarjajo in delujejo na Metelkovi oziroma na širšem območju Ljubljane.

Osrednji dogodek Antifa festa je bila petkovska alternativna tržnica s stojnicami okusne veganske kulinarike, alternativne literature, ročnimi izdelki in pridelki iz domače kmetije. Sočasno so potekala tudi predavanja, ki so se odvijala vse do večernega glasbenega programa.

KUD Anarhiv je ob tej priložnosti predstavil svoje osrednje čitalniško delovanje in posamezne projekte programa Škratova Čitalnica. Mimoidoči in zainteresirani so se lahko ustavili ob naši stojnici, obogateni s čitalniško literaturo, prelistali knjige, se brezplačno včlanili v Škratovo Biblioteko in postali naši polnopravni člani. Podarili smo tudi nekatere knjige iz področja feminizma in sociologije ter spletli poznanstva s sorodnimi društvi in posamezniki.

Organizatorju dogodka Jalla Jalla AKC Metelkova se zahvaljujemo za vabilo k sodelovanju. Tudi v prihodnje se bomo na tovrstnih dogodkih z veseljem udejstvovali.

Poligonija: Do Androids Dream of Melting Watches?; THL, 26.4.2019 ob 20h

V sklopu predavanj štirih študentov, sodelujočih pri projektu Poligonija, si bomo pobližje ogledali nekatera stična področja umetnosti in tehnologije.

Kristjan Sedej bo v svojem prispevku predstavil monografijo francoskega umetnostnega zgodovinarja Pierra Francastela Art et technique au XIXe et XXe siécles in njegov koncept plastične misli, ki ga avtor zastavi kot vodilo pri raziskovanju odnosa med tehnologijo in umetnostjo, poskušal aplicirati na tehnološki razvoj sodobnega slikarstva.

Nastja Uršula Virk bo razmišljala o »rojstvu oziroma iznajdbi mitologije«, pojmu belgijskega komparativnega antropologa Marcela Detienna, in raziskala, kakšne vplive ima umetnost na razvoj tehnologije in obratno.

Nejc Hirci se bo v svojem predavanju ukvarjal z uporabo umetne inteligence v sodobni umetnosti, predvsem pa ugotavljal, ali je umetna inteligenca lahko kreativna ali predstavlja zgolj novo orodje, ki ga umetnik dodaja k naboru tradicionalnih tehnik ustvarjanja.

Martin Justin se bo spraševal, na kakšne načine videoigre pripovedujejo zgodbe, raziskal do sedaj obstoječo akademsko debato na to temo in poskušal razviti nekatere svoje konceptualne rešitve.


Dogodek je sofinanciran s strani Fakultete za medije, Škratove Čitalnice – KUD Anarhiv, Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Evropskega socialnega sklada EU.

ŠOP Records na Tresku #10

V soboto, 13. 4., se je v okviru desetega festivala Tresk predstavil tudi ŠOP Records, podpodna glasbena založba, ki je s svojim udejstvovanjem nerazdružjivo povezana s Škratovo čitalnico, saj se celoten del založbine đem scene dogaja v prostorih Škratove čitalnice pod okriljem Škratovih zvočnih delavnic.

Od lanske izvedbe festivala se je pri ŠOP povilo okroglih deset izdaj, med njimi pa najdemo tudi najboljšo Tolpo Bumov preteklega leta, ki jo sicer izbira glasbena redakcija Radia Študent. Omenjena izdaja, gre za EP drone emojija, se je predstavila v obliki 3,5 inčne diskete, oziroma po domače floppyja, kamor smo stisnili komade, naslovko in tekstovno datoteko s podatki o izdaji.

Ob disketi je ŠOP prvič zaplul tudi v draguljske vode. Zasedba U.Z.O. (Uho za Oko) je izdala CD Strup za podgane v klasični draguljski škatljici. Ostalih osem albumov smo na praktikabel na prizorišču položili v klasični šopovsko-generični obliki s kartonskim ovitkom in poudarkom na grafični podobi oziroma naslovnici.

Posebej za deseto izvedbo festivala Tresk pa smo predstavili kompilacijo Sounds From Slovenian Bedrooms II, kamor smo poleg pretekloletnega nabora umestili tudi deset povsem novih, prej neizdanih kompozicij. Med njimi najdemo pet artistov, ki prej s ŠOPom v tej kapaciteti še niso sodelovali.

V kratkem se obetajo še nove izdaje, in sicer doomwave projetk neznane_ga artistke_a, plošča v enem tejku dvojca c9|2, vračajo se Šovinjista! z Live @ Rostfraj, potem pa balans z novo ploščo in predstavitvenim koncertom ter takoj za njima M O R V E R N s prvencem na ŠOP.

POROČILO Z DNEVA KOZMONAVTIKE

kozmonavtika kozmonávtika  -e ž (á) veda o poletih v vesolje: razvoj kozmonavtike

Projekt Poligonija je tokrat v petek, 12. aprila, združil navdušence in navdušenke nad vesoljem in znanostjo.

12. aprila 1961 je bil dan, ko je ruski kozmonavt Jurij Gagarin z vesoljsko ladjo Vostok poletel in se v zgodovino zapisal kot prvi človek, ki je poletel v vesolje. Hkrati je tudi določil dan, ki se ga praznuje kot dan kozmonavtike in je v Rusiji od leta 1962 tudi državni praznik.

Ob mednarodnem dnevu kozmonavtike so Anja Banko, Miha Javornik, Natalija Majsova, Kristina Pranjić, Blaž Šef in Dragan Živadinov v pogovoru z našim Martinom premlevali, kaj je gnalo ruske kozmonavte, kako so dojemali vesolje in čas ter kako se je njihovo razmišljanje razlikovalo od zahodnega.

Poročilo o vsem, kar smo izvedeli, pa si lahko preberete na uradni spletni strani interdisciplinarne raziskovalne platforme.