18. Francoski krožek

Na tokratni uri smo nadaljevali z ljubim francoskim passé composé. Pričeli smo z domačo nalogo udeleženk in udeležencev, v kateri so ti morali v treh stavkih povedati, kaj so počeli dan poprej (ex.: Hier j’ai cherché mon innocence). V nadaljevanju smo se seznanili s preteklimi deležniki, ki se končaju na -u (ex.: bu, vu, su, pudû, voulu …).  Nato smo poslušali stavke, v katerih so nastopali ti pretekli deležniki in, glede na slišano, izpolnili tabelo. Za konec smo poslušali in skorajda tudi zaplesali na francosko evrovizijsko pesem J’ai cherché.
chope-humoristique-je-suis-venu-j-ai-bu-j-me-souviens-plus
Poročilo je pripravila vaša učiteljica Aicha.
Francoski krožek je del triletnega programa Škratova čitalnica, ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana.

5. Afriški literarni krožek: Tri močne ženske, 8.6.2016, ob 19.00

Če smo na drugem srečanju našega krožka brali roman pionirke senegalske proze Mariame Bâ, bomo na petem srečanju posegli po romanu njene sodobnice Marie NDiaye.
NDiaye je francoska pisateljica senegalskih korenin (rojena l. 1967). Odraščala je v predmestju Pariza in že pri 18. izdala svoj prvi roman. Piše dramske igre, kratke zgodbe ter romane.
Za roman Tri močne ženske, ki ga bomo prebirali, je leta 2009 prejela prestižno francosko literarno nagrado Prix Goncourt.
V romanu prek treh ohlapno povezanih pripovednih linij s tremi različnimi protagonistkami naslavlja psihološke razsežnosti migracije na več prostorskih koordinatah nekje med Senegalom in Francijo.
Po prejetju nagrade Prix Goncourt je član francoskega parlamenta, ko je v intervjuju z avtorico prebral, da je le-ta označila Sarkozyja in njegovo migrantsko politiko za “pošastno” v odprtem pismu naslovljenem na kulturno ministrstvo zahteval, da morajo nagrajenci takšnih nagrad “spoštovati narodno povezanost in podobo njihove države”, s čimer je bilo od NDiaye zahtevano nekaj, česar se od belega moškega pisatelja ne bi nikoli pričakovalo. NDiaye se je kasneje, prav zaradi velikega nestrinjanja s francosko politiko, z družino preselila v Berlin.
0812-Eberstadt2-jumbo
 
Naslednjič se snidemo v sredo, 8.6. ob 19h Škratovi čitalnici, roman Tri močne ženske pa si lahko preberete v prevodu Suzane Koncut (Modrijan, 2011).
 
Prijetno branje in se vidimo v juniju!
Ob tem vas še vabimo, da nas spremljate na FB (Škratova čitalnica-Kud Anarhiv), lahko pa se na skratovacital(at)gmail.com prijavite tudi za google listo, ki je namenjena krožku.
Krožek vodita in moderirata Petra Meterc in Anuša Pisanec, odvija pa se v okviru triletnega programa Škratova čitalnica, ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana.

Francoski krožek: sedemnajstič

Na že kar sedemnajsti uri francoščine smo se lotili najpogosteje rabljenega francoskega preteklika: le passé composé. Uro smo otvorili s spreganjem glagola avoir skozi igro, v kateri smo tvorili kratke stavke (J’ai 5 ans. Non, tu as 30 ans. Non elle a 20 ans). Nato smo spreganje tega glagola utrjevali skozi že poznane izraze (J’ai faim. Tu as raison etc.). Nato smo se naučili, kako se tvori le passé composé in preko slušnih in govornih vaj vadili stavke, v katerih je glavno vlogo igral pomožni glagol avoir. Imeli smo se prav fino!

j'ai change

Novičko o 17. uri brezplačnega Francoskega krožka, ki se odvija v okviru triletnega programa Škratova čitalnica, je pripravila vaša učiteljica Aicha.

Zaključek TV-filmskega kluba: sezona 2015/2016

25.4.2016 smo v Knjižnici Šiška sklenili letošnjo sezono TV-filmskega kluba, ki se je posvečal študijam televizije.

20160425_180821

Serial je zasnovala Nina Cvar, ki je predavanja tudi pripravljala in izvajala. Tudi v sezoni 2015/2016 ni šlo brez uglednih gostov. Februarsko predavanje je tako režiral dr. Matic Majcen, ki je v ospredje postavil kultno serijo Twin Peaks.

TV-filmski klub je sistematično osvetljeval izjemno zanimiv fenomen televizije oz. televizijskih študij, v današnjem času sicer izjemno priljubljenega raziskovalnega področja. Srečanja so minevala v znamenju kritičnih analiz televizije kot kulturnega oz. širšega družbeno-političnega fenomena, veliko pozornosti pa se je namenilo tudi t.i. kakovostni oz. kvalitetni televiziji, premisleku o konceptu avtorja v okviru t.i. televizijskega reprezentativnega režima, tehnologiji, ostali pa nismo dolžni niti osvetlitvi vloge t.i. pravnih okvirov, ki so izjemno pomembni za prihodnost javne televizije, ne nazadnje pa tudi za t.i. novo zlato dobo televizije, ki se povezuje z razvojem interneta.

Četudi se je serial z aprilom zaključil, bomo kmalu objavili delovno gradivo, ki bo povzelo vseh osem srečanj.

Kaj pa plani za prihodnost? V sezoni 2016/2017 se ponovno vračamo na “kraj filma”, natančneje k filmskim študijam. Natančen program za novo sezono bomo objavili kmalu.

TV-filmski klub sta sofinancirala Mestna občina Ljubljana in Mestna knjižnica Ljubljana (enota Šiška), odvijal pa se je v okviru triletnega programa Škratova čitalnica.

Na Francoskem krožku je vedno prijetno, a tudi poučno: tokrat že 16ič

Na tokratnem srečanju smo družno poslušali napovednik filma Nous trois ou rien in ugotavljali, kaj smo slišali.
Nato nam je eden od udeležencev pripovedoval o svojem počitnikovanju na Kanarskih otokih, ostali pa smo poskušali prepoznati in razumeti rabo preteklika (passé composé) in jo nato uporabiti v stavku ali dveh.
Poročilce je pripravila vaša učiteljica Aicha.
passé-composé1
Brezplačni francoski krožek se odvija v okviru triletnega programa Škratova čitalnica, ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana.

Škratovi mesečni cikli: spomladanska svežina

Na tokratnih Škratovskih mesečnih ciklih smo govorili o knjigi Težave s spolom, na poglobljen in kritičen  način pa nam jo je predstavil Blaž Škerjanec. Tekom predstavitve se je vnela živahna debata, ki se je med drugim dotaknila tudi tem kot so relacije med Butler, Derrida, Malabou, Deleuze in Guattari, izostala pa ni niti razprava o dolgu do Freuda oz. Lacana. V nadaljevanju se je pogovor ovil tudi okoli problema geneologije in realnega, sklenil pa se je z razmišljanji o afektu pri Deleuzu in Guattariju.

Tema novih Škratovih mesečnih ciklov in dirigentska paličica bosta znani kmalu.

20160414_181655

Škratovi mesečni cikli so del triletnega programa Škratova čitalnica, ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana.

Knjižne novosti 2016 in Škratova biblioteka

Objavljamo seznam novih knjižnih naslovov, ki so na voljo za prebiranje oz. za izposojo, seveda v fizični obliki. Škratova čitalnica ne izposoja digitalnih kopij, lahko pa na Škratovi bilblioteki najdete naslove, ki jih držimo v vaši najljubši čitalnici.

Škratova biblioteka je interni digitalni sistem, ki je nastal v povsem lastni režiji KUD Anarhiv, snoval pa se je več let z minimalnimi sredstvi (sistem se je vzpostavljal s pomočjo sofinancerjev Mestna občina Ljubljana, Zavod RS za zaposlovanje  (program javnih del in UDM), z veliko veliko mero entuziazma.

Na sistemu so tekom let delali Anže Pureber, Tomaž Kovačič, Tit Podobnik, Barbara Drole in Nina Cvar.

V prihodnjih mesecih bomo organizirali pogovorni večer na temo digitalizacije gradiv, pripravljamo pa tudi usposabljanje z danega področja. Več sledi.

V letu 2016 nudimo naslednje novosti:

Haiti in univerzalna zgodovina: Susan Buck – Morss: Hegel

The Complete Works of Rosa Luxemburg: Volume 1, Economic Writings 1, ed. by Peter Hudis

Losing Control? Sovereignity in an Age of Globalization: Saskia Sassen

Undoing the Demos: Neoliberalism’s Stealth Revolution: Wendy Brown

Živali nas človečijo: Kako živalim zagotoviti vredno življenje: Temple Grandin in Catherine Johnson

*Otroška literatura: Sreča v težkih časih: Andrew Matthews

Donacije Lana Zdravković in Nenad Jelesijević: Serial Dialogi, Literatura (več deset izvodov)

hegel-haiti

Določena gradiva so na voljo zgolj za branje v Škratovi čitalnici. Hvala za razumevanje.

Poleg donacij Lane in Nenada je nakup gradiv s seznama omogočila Mestna občina Ljubljana.

15. ura Francoskega krožka

Francoščina je zabavna! Tokrat smo uro pričeli z navidez preprosto ritmično igro francoskih števil,

se nasmejali in ob zaspani večerni uri tudi prebudili. Nadaljevali smo s pantomimo, s pomočjo katere smo osvežili naše znanje naročanja pijače v francoskem baru. Poslušali smo izsek iz filma Le peril jeune  in se naučili glagola prendre (Je prends le bus! Tu prends un cafe?) ter iz njega izhajajoča glagola comprendre in apprendre. Uro smo kot po navadi zaključili z branjem francoskih besed, stavkov in povedi.

Poročilo je pripravila vaša učiteljica Aicha.

AEwz3iTy5uEtV9u7cD5cjw_m

Francoski krožek se odvija v okviru triletnega programa Škratova čitalnica, ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana.

Škratovi mesečni cikli 2016: Kakšne probleme imamo s spolom in s seksualnostjo 26 let po objavi ‘Težav s spolom’?

Vljudno vabljeni na pogovorni večer v okviru Škratovih mesečnih ciklov 2016:

14.4.2016, ob 18.00, v Škratovi čitalnici

Kakšne probleme imamo s spolom in s seksualnostjo 26 let po objavi ‘Težav s spolom’?

Dogodek bo moderiral:

Blaž Škerjanec

Če nas je Judith Butler že pred četrt stoletja opozorila na težave, ki jih imamo s politikami identitete, se zdi da je sodobne družbeno-politične prakse njena poanta kar malo obšla. Medtem ko se (zahodni) svet utaplja v identitarnih bojih za izenačitev pravic razno- in istospolnih partnerskih skupnosti, se nam naravnost vsiljuje Butlerjino Foucaultevsko vprašanje: “Čemu sluzi tovrstno jurisdiktično reguliranje tandema seksualnosti in spola”? Če sta na eni strani spol in seksualnost (identitetni) kategoriji, ki sta v specifični relaciji (spol-heteroseksualna matrica-seksualnost), pa Judith Butler vztraja, da med tema kategorijama ni nobene nujne, linearne korelacije – odpira se torej vprašanje odnosa med feminizmi in queer študijami, med študijami spolov in študijami seksualnosti, med živeto izkušnjo spola in seksualnosti. Judith Butler nas zadnjih 26 let vztrajno opozarja na težave, ki nam jih povzroča odprta ‘narava’ kulturnih signifikacij in z njimi povezane (temporalne) materializacije (spola). Njena teorija subverzije (strukturna možnost nezvestih ponavljanj diskurzivnih sedimentacij, ki posameznike inavgurirajo v subjekte) nas ne sili zgolj v preizpraševanje heteroseksulne matrice (ki tabuizacijo homoseksualnosti temporalno uvršča celo pred tabu incesta) in naturaliziranih družbenih konceptualizacij spolov (historično sedimentiranih regulatornih normativnih fikcij, ki dobijo ime moško in žensko), temveč nas sili v radikalno preizpraševanje predpostavk na katerih slonijo naše najbolj intimne in najbolj javne oblike identifikacij.

26 let po objavi Gender Trouble ne preizprašujemo več zgolj nase lastne ukleščenosti v heteroseksualno matrico in z njo povezanih pojavov heteronormativnosti, temveč vedno bolj tudi homonormativnosti, homonacionalizme, ter morda presenetljivo, vsaj iz vidika Judith Butler in njenih (teoretičnih) zaveznikov, hegemonski status dekonstruktivne kritike metafizike prezence in raznovrstnih družbenih konstrukturalizmov. Od objave Gender Touble smo priča kopičenju kritik misli Judith Butler, kritik ki niso zgolj zlonamerne, temveč benevolentnih kritik, ki skušajo graditi perspektive, ki vključujejo dekonstruktivistične poglede na družbeno konstrukcijo realnosti. Kakšno vlogo igra materija (telesa), kaj so afekti, kje se je izgubila marksistična kritika in kaj točno nam pripomore premišljevanje psihoanalitičnega Realnega pri razumevanju performativnega značaja družbenega in kulturnega kot ga koncipira Judith Butler? Kakšne politične oblike aktivizma so nam sploh na voljo, če Butlerjino postulacijo zgodovinsko sedimentiranih regulatornih norm (ali na kratko diskurzov) vzamemo resno? So parodične perfomativnosti, to so nezvesta (diferencialna) ponavljanja verig kulturno mediiranih označevalcev in praks, edine možnosti subverzije binarne konceptualizacije spola in heteroseksualne matrice? Je politika zgolj stvar kulture/družbenega?

Konceptualizacija večera: Blaž Škerjanec

Tekst: Blaž Škerjanec

butler

Škratovi mesečni cikli so del triletnega programa Škratova čitalnica, ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana.

4. srečanje Afriškega literarnega krožka: Boubacar Boris Diop

Na tretjem srečanju Afriškega literarnega krožka je pogovor tekel o romanu Pivo v biljardnici egipčanskega avtorja Waguiha Ghalija. Spregovorili smo o egipčanski zgodovini, obdobju po Sueški vojni, ki ga roman opisuje, o odstopu od postkolonialne misli, o temi dislociranosti, o cinizmu ter humorju v romanu in še čem. Strinjali smo se, da je roman precej izraziteje vpet v zahodno literarno tradicijo kot prejšnja dva romana, ki smo ju prebrali.
afr
Tudi pri naslednjem branju bomo posegli po sveže izdanem prevodu. Tokrat bomo prek fiktivne pripovedi senegalskega avtorja Boubacarja Borisa Diopa v romanu Murambi, knjiga o okostjih (prevod: Marjeta Novak Kajzer, založba .cf*) brali o Ruandi. Knjiga je nastala v sklopu projekta “Rwanda: To Write Against Oblivion”, ki je deset afriških pisateljev za dva meseca leta 1998 prenesel v Ruando, kjer so pobližje spoznali še ne polpreteklo zgodovino ter genocid leta 1994.
Diop (1946, Dakar) je senegalski pisatelj, novinar. Doslej je napisal 8 romanov ter zbirko kratkih zgodb. Piše tako v francoščini kot v svojem maternem jeziku, Wolofu.
boubacar-boris-diop
Srečali se bomo 4.5.2016 ob 18.00, v prostorih Škratove čitalnice.
Vabljene, vabljeni!
Afriški literarni krožek vodita Petra in Anuša, odvija se znotraj triletnega programa Škratova Čitalnica, ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana.