POROČILO S ČETRTEGA FRANCOSKEGA LITERARNEGA KROŽKA – L’AMOUR LA FANTASIA

Na predzadnjem francoskem literarnem srečanju v tem letu smo se pogovarjali o precej kompleksnem, a zato tudi bogatem in večplastnem romanu alžirske pisateljice Assie Djebar z naslovom L’amour, la fantasia (Ljubezen, fantazija). Govorili smo o francoščini kot kolonizatorskem jeziku, o tem kako Assia ljubezen veliko lažje izraža preko svojega maternega jezika ter o samem zgodovinskem kontekstu, v katerega je roman postavljen. Čeprav smo morali za razumevanje marsikatere besede, pokukati tudi v (odličen) prevod, smo se imeli kot vedno imeli prav izvrstno!

Prihodnjič se vidimo 23. maja v prostorih Francoskega inštituta. Govorili bomo o romanu L’écume des jours (Pena dni), pisatelja Borisa Viana, ki doživel tudi filmsko adaptacijo.

Vabljene/i!

SHIZOFRENIJA IN VPRAŠANJE ŽENSKEGA POGLEDA V RUSKEM KULTURNEM OKOLJU, 2. APRIL OB 20.00

Spolne vloge se v ruskem kulturnem okolju oblikujejo podobno kot na Zahodu, na temeljih binarne delitve, a zaradi specifičnega družbeno-zgodovinskega konteksta je ta delitev v sodobni ruski kulturni zavesti ostala bolj zavezana tradicionalnim postavkam. Odnos do ženske, njena podoba kot tudi njena lastna zavest se za zahodni pogled, preko izkušnje drugega vala feminizma, ki prinese emancipacijo ženske tako v javni kot intimni sferi, kažejo kot konservativne. Drugi val feminizma je v sovjetskem kulturnem prostoru izostal oz. prišel z (veliko) zamudo, predvsem zaradi specifične družbene ideologije in situacije v času pozne odjuge in zgodnje stagnacije (1960–1970). Uradni patriarhalni diskurz oblasti o enakosti spolov je ostajal na ravni praznega označevalca.

V tem kontekstu bomo na predavanju predstavili dve izstopajoči imeni sovjetske filmske zgodovine, ki sta v falogocentrično govorico kinematografskega aparata posegli z drugačnim pogledom: Larisa Šepitko in Kira Muratova. V njunih filmih iz tega obdobja, Krila (Крылья, 1966) Larise Šepitko in tandemu Muratove, Kratka srečanja (Короткие встречи, Kira Muratova 1967) ter Dolga poslavljanja (Долгие проводы, 1971), avtorici v prvi vrsti premišljata vlogo in podobo ženske, ki lovi ravnotežje med podobo, kot jo od nje zahteva javni diskurz in to, ki jo zahteva intimni, kar v obdobju pozne odjuge in zgodnje stagnacije rezultira v shizofrenem občutju: kaj v obravnavani kulturno-zgodovinsko-družbeni situaciji pomeni biti ženska?

Poleg sociološke analize filmskih podob, ki izpostavlja sam družbeno-ideološki kontekst, se ključno vprašanje postavlja v kontekstu feministične filmske kritike in teorije kot kritično prevrednotenje in rekontekstualizacija terminov »ženski pogled« in »ženski film«. Tako se kaže kot nujno prevprašati vrednost določenih izjav ob prenosu konceptov zahodnega feminizma v sovjetsko oz. rusko okolje. Vprašali se bomo tudi, na kakšen način Šepitko in Muratova presegata uradno zastavljeno ideologijo v odnosu do filmskega medija ter se na ta način vpišeta v kontekst protikinematografije (counter-cinema).

Anja Banko (1992), filmska kritičarka, redaktorica oddaje o filmu Temna zvezda in redna sodelavka Redakcije za kulturo in humanistične vede Radia Študent. Kot magistrica francistike in rusistike se ukvarja tudi s prevajanjem literarnih in filozofskih tekstov iz obeh jezikov. Za svoje magistrsko delo »Vprašanje ženskega pogleda v ruskem filmu pozne odjuge in zgodnje stagnacije« je l. 2018 prejela Prešernovo nagrado Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Predavanje poteka v sklopu cikla Feminizem danes, ki ga Katja Čičigoj, Jasmina Založnik in Klara Otorepec organizirajo v Trubarjevi hiši literature v sodelovanju s KUD-om Anarhiv in Mestno knjižnico Ljubljana.

Francoski literarni krožek: L’amour, la fantasia, 21. marec 2019 ob 18:00–19:30

V SLOVENŠČINI:

Med novembrom in majem 2018/2019 bo v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana (Enota Šiška) že drugič potekal Francoski literarni krožek, kjer se bomo enkrat na dva meseca pogovarjali o enem izmed sodobnih romanov znanih frankofonih pisateljic in pisateljev.

Brali bomo v izvirniku, prav tako bo tudi krožek praviloma potekal v francoščini, torej bo namenjen vsem, ki imate solidno znanje francoskega jezika (vsaj nivo B1) in radi berete sodobno leposlovje.

Četrto srečanje se bo odvilo v četrtek, 21. 3, 2019, v Knjižnici Šiška in bo posvečeno romanu alžirske avtorice, Assie Djebar, ki nosi naslov L’amour, la fantasia. V njem se prepletata in dopolnjujeta osebna zgodba ženske pripovedovalke ter zgodovina Alžirije pod francosko okupacijo.
V Mestni knjižnici Ljubljana je dostopen tudi slovenski prevod romana Ljubezen, fantazija.

Zaželene so prijave na: aicha.boughazi.92@gmail.com

Krožek se izvaja v novembru, januarju, februarju (dijaška različica), marcu in maju. Zadnje, majsko srečanje bo izvedeno na Francoskem Inštitutu v Sloveniji.

Datum in roman zadnjega srečanja sta sledeče:
– četrtek, 23. 5. ob 18.00 L’écume des jours (Boris Vian)

Krožek se odvija v okviru programa Škratova čitalnica
Prav tako je podprt s strani Francoskega Inštituta Ljubljana, ki bo najbolj nadobudnemu udeležencu ali udeleženki ob koncu krožka podaril prav posebno darilce.

——————————————————————————————
EN FRANÇAIS:

Entre novembre et mai 2018/2019 nous organiserons en coopération avec la bibliothèque municipale de Ljubljana (unité Šiška) le Club de lecture français, dans lequel les personnes passionnées par la langue et la littérature francophone discuteront des différents romans francophones contemporains.

On lira les romans en version originale et les rencontres qui auront lieu une fois tous les deux mois seront en principe conduites en langue française. En conséquence la condition de participation est un bon niveau de français (au moins niveau B1) et bien évidemment l’amour de la lecture en langue française.

La quatrième rencontre de cette année scolaire qui aura lieu jeudi, 21. 3. 2019, dans les locaux de la biliothèque Knjižnica Šiška est destinée au roman de l’écrivaine algérienne Assia Djebar, intitulé L’amour, la fantasia. Dans celui-ci s’entremêlent la mémoire personnelle de la narratrice et l’histoire de l’Algérie sous l’occupation française.
La traduction slovène du roman est disponible dans la Bibliothèque municipale de Ljubljana.

Les inscriptions au préalable sur aicha.boughazi.92@gmail.com sont les bienvenue.

Le club aura lieu en novembre, janvier, fevrier (edition lyceenne) mars et mai de l’année scolaire 2018/2019. La dernière session, au mois de mai, se passera à l’Institut Français de Slovénie.

Voici la date et le roman des prochaines rencontres:
– Jeudi, 23. 5. à 18.00 L’écume des jours (Boris Vian)

Le club se déroule dans le cadre du programme Škratova čitalnica.
De plus, il est soutenu par l’Institut Français de Slovénie qui offrira à la fin du cycle au participant le plus motivé un cadeau bien spécial.

Uspešna prijava na javni razpis ŠIPK 2016–2020

V sodelovanju s Fakulteto za medije smo bili s projektom Analiza položaja človeka v času moderne tehnologije in vpliv njegovega dojemanja tehnoloških sprememb skozi umetniško produkcijo uspešni na javnem razpisu ŠIPK.

Namen projekta je z interdisciplinarnimi družboslovnimi in humanističnimi pristopi proučiti vpliv moderne tehnologije na posameznika in družbo kot celoto. Poudarek bo na vplivu dojemanja tehnoloških sprememb kot se kažejo v umetniški produkciji in nastanku novih umetniških praks, saj se ravno v umetnosti subtilno odražajo družbene spremembe in njih dojemanja.

Cilj je osvetliti družbeni in kulturni pogled na spremembe, ki so nastale kot posledica tehnološkega razvoja skozi zgodovino in preoblikovale tako družbo in kulturo kakor tudi (samo)dojemanje posameznika v odnosu do moderne tehnologije ter s tem odpreti prostor za premislek o družbenem in kulturnem položaju ter vlogi človeka v svetu, v katerem tehnologija nadomešča njegove zgodovinsko in družbeno pripisane vloge.

Študentje različnih disciplin bodo oblikovali vsebinsko zasnovo na skupno temo vprašanja človeka v svetu moderne tehnologije. Individualno proučevane teme s specifičnega vidika bodo v obliki javnih predavanj in pogovorov, ki bodo ponujali različne poglede in možne rešitve istega problema, prenesli v javni prostor z namenom ozaveščanja, senzibiliziranja in opolnomočenja zainteresirane javnosti.

Več sledi …

Revolucionarni ženski subjekt: stereotipi in podobe, 5.3. ob 20h v THL, Klara Otorepec

Ob smrti Marine Ginestà l. 2014 ji je britanski časopis The Telegraph posvetil kratek zapis kot spomin na poslednjo živečo francosko veteranko španske državljanske vojne. Obenem je pribeležil tudi kratek opis fotografije, ki je Marino pred več kot 70 leti ustoličila kot »antifašistično borko« in »skrivnostno lepotico«: »Osupljiva Ginestà od strani neposredno zre v (op. fotografsko) lečo s posmehljivim nasmehom, ne da bi se zmenila za dramatične dogodke, ki se odvijajo v mestu pod njo. Puška je sproščeno obešena na njeni rami, rokavi njene uniforme so zavihani navzgor v poletnem soncu, medtem ko ji veter kuštra lase čez njene nežne ličnice«. Takrat sedemnajstletnica, ki je držala puško prvič in edinič prav za to fotografijo in ni bila borka, ampak novinarka in prevajalka, je nevede postala (takrat brezimna) »komunistična junakinja« in se vpisala v železni repertoar revolucionarnega imaginarija – tako reprezentacije revolucije same kot vloge ženske v revolucionarnem boju.

Podoba ženske je sicer že stoletja prisotna v revolucionarni ikonografiji kot alegorija revolucije in utelešenje njenih idealov. Žal pa te podobe lahko služijo kot kulisa realni izključenosti in pogosto neenakovredni obravnavi žensk v revolucionarnih gibanjih, kljub temu, da se ta gibanja ponekod zavzemajo za njihovo emancipacijo. Z vznikom protestniških gibanj od l. 2011 dalje beležimo nov porast podob revolucionark, ki pogosto celo nadomeščajo arhetipskega vodjo protestov– moškega. Četudi na prvi pogled večja vidnost žensk deluje emancipatorno tako pri »pretresanju« širše javnosti kot pri nagovarjanju posameznic k družbeni aktivaciji, ima ta pojav lahko tudi problematične učinke. Ker tudi levičarska gibanja in stranke v Sloveniji niso imune ne uporabo takšnih podob, četudi se jih v zadnjem času resda poslužujejo vse manj, bo predavanje bo poskusilo raziskati ta fenomen na štirih ravneh:izvor vsebine teh podob, (ne)prevpraševanje družbeno skonstruirane podobe žensk in ženskosti, (seksualno) fascinacijo levice s podobami revolucionark ter nenazadnje samo smiselnost konstrukcije revolucionarnega ženskega subjekta za vključitev žensk v revolucionarna gibanja. 

Klara Otorepec (1989) je novinarka, radijska tehnica in publicistka. Od l. 2014 je tudi sourednica edine feministične radijske oddaje v Sloveniji, Sektorja Ž na Radiu Študent. Je diplomirana socialna pedagoginja, l. 2015 je za svoje diplomsko delo »Feministična krivda ali ambivalentnost feminizma proti lepotnim praksam« prejela Prešernovo nagrado Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Trenutno je aktivna pri bralnem krožku Delfinke v Škratovi čitalnici in začenja novo karierno pot na področju urbanizma. 

Poročilo s tretjega Francoskega literarnega krožka – Bonjour Tristesse

Na tretjem, dijakinjam in dijakom namenjenemu literarnemu srečanju, so na žalost manjkali prav slednji. Smo pa s prisotnimi literarnimi navdušenci kljub temu razglabljali o tem, zakaj se Bonjour Tristesse vrsto let pojavlja na maturi iz francoščine, za kako kompleksen a hkrati jezikovno enostaven roman gre.

Roman, ki ga je navsezadnje Françoise Sagan leta 1954 napisala šele pri rosnih 18-ih. Ob izidu pa razburkala takratno javnost. Zakaj? Preberite roman in izvedeli boste. Žal vam ne bo.

Naslednjič nadaljujemo z romanom alžirske pisateljice Assie Djebar z naslovom L’amour la fantasia (Ljubezen, fantazija).

Lepo vabljeni!

Sledite nam lahko na Facebooku tukaj.

Zemljemorje 6. knjiga: Drugi veter

Ponedeljek, 18.2. 2019, ob 17.30 v Knjižnici Šiška

Z zadnjim delom iz sage Ursule K. Le Guin, za katerega je leta 2002 prejela nagrado World Fantasy Award, bomo zaključili naše potovanje po Zemljemorju in se obenem poklonili lani preminuli avtorici. Ozrli se bomo po naših dosedanjih uvidih iz prejšnjih knjig in jih zaokrožili s premislekom o pomembnosti njenega dela. Kako se bodo znani junaki Ged, Tenar, Tehanu in Lebannen spoprijeli z zadnjo nalogo? Kakšna je skupna usoda zmajev in ljudi?

Za šesto srečanje je priporočljivo prebrati Drugi veter v slovenskem prevodu Dušana Ogrizka.

Vodi Tomaž Kovačič.

Arena mladih bo pregnala januarski dolgčas!

V Marmorni dvorani (B) na Gospodarskem razstavišču bo 25. in 26. januarja od 9. do 18. ure potekala že 19. Arena mladih, prireditev, ki mladim ponuja različne informacije, priložnosti in ideje za aktivno preživljanje prostega časa.

19. Arena mladih bo ponovno na kup zbrala vse mlade in mlade po srcu, mračnemu januarskemu obdobju povrnila veliko življenja, vsem mladim pa ponudila dvodnevni oddih ter obilo zabave.

Pod eno streho bodo gostili številne projekte in predstavitve s področij, ki najbolj zanimajo mlade – moderna spletna orodja, aplikacije in gadgeti, moda in prehrana, potovanja, šport, zabava, nočno in dnevno rajanje, glasba, pustolovščine in še kaj!

V okviru Arene mladih se bodo predstavila društva, organizacije in podjetja, povezana z aktivacijo mladih. Med njimi lahko najdete tudi ekipo L’MIT.

Poleg zabavnega programa Arene mladih pa te istočasno čaka tudi t. i. vseslovenski predinformativni dan Informativa, ki ti bo predstavil raznolike možnosti izobraževanja, na voljo v Sloveniji in tujini.

Več informacij o Areni mladih lahko najdeš tukaj.

Na Facebook strani pa si poglej kdo vse se bo letos predstavil na Areni mladih.

Slabi filmi 2019!

Tudi v letošnji sezoni nadaljujemo z izjemno odmevnim in dobro obiskanim ciklom Slabi filmi! Prvič smo se srečali to soboto, 19.01.2019, ko smo se spoznavali s filmom Best F(r)iends: Volume 1 (2017).

Srečujemo se enkrat mesečno, slediš nam lahko tukaj ali na naši Facebook strani. Če se nam želiš pridružiti, nam piši na skratovacital(at)gmail.com.