Otroške delavnice v polnem zagonu…

Dragi otroci, dragi starši.

Naše delavnice so v polnem zagonu. Danes smo bili zelo pridni. Že navsezgodaj smo poskrbeli za ptičke, ki smo jim naredili čisto prave krmilnice in to celo iz navadnih, odvrženih plastenk. S pisanim življenjem ptičkov smo se spoznavali ob pravljici in glasbeni spremljavi flavte, za konec pa smo z zdravimi prigrizki napolnili še naše želodčke. Ko se je dopoldne prevesilo v popoldne, so se otroci spoznavali z umetnostmi obdobji, ob tem pa so si kreativno poslikali majice s čisto pravimi motivi antičnih vaz.

Seveda bi bilo škoda, da bi se tako prijetna druženja že kar končala; tako nadaljujemo jutri. Začnemo ob desetih, z drugim delom prvega sklopa delavnic “Dežela škratkov”, pri čemer se bomo iz objema jeseni in izdelave čisto pravih igračk iz darov narave ter škatel, ki bi jih sicer zavrgli, poslovili ob 13h, ko se prične drugi sklop delavnic “Kamen, škarje, papir – ustvarjam po obdobjih”, na katerega ste srčno vabljeni tudi otroci, stari od sedem let dalje.

Se vidimo jutri!

Vaše prijave pa še naprej sprejemamo na skratovcital(at)gmail.com za “Deželo škratkov” in na izza.ogla(at)gmail.com za sklop “Kamen, škarje, papir – ustvarjam po obdobjih”.

Vse delavnice so seveda brezplačne.

Nekaj fotografijj iz sklopa dopoldanskih delavnic:

 

 

Ena od poslikanih majic umetniških delavnic: 

Predavanje Nine Cvar v Knjižnici Šiška: avdio posnetek

Audio clip: Adobe Flash Player (version 9 or above) is required to play this audio clip. Download the latest version here. You also need to have JavaScript enabled in your browser.


Predavanje Nine Cvar v Knjižici Šiška o vlogi filma v konstrukciji družbene realnosti si lahko poslušate tudi na spodnjem posnetku. Predavanje je bilo v obliki razširjenega prispevka objavljeno tudi na Radiu Študent oddaji Temna zvezda: http://radiostudent.si/kultura/temna-zvezda/temnozvezdna-triada-od-eu-in-filmske-nagrade-lux-velikega-mojstra-do-teorije

Objavljamo še nekaj izsekov in prispevka na Radiu Študent:

Toda že sama kategorija gledalca je izjemno kompleksna, saj pozicija gledalca ni nikoli statična, kar pomeni, da lahko prav pozicijo gledalca vzamemo za teoretsko-metodološko izhodišče premisleka o vlogi filma in t. i. kinematične tehnologije v konstrukciji realnosti, ki je tudi sicer eden temeljnih teoretskih problemov. A da bi razumeli pozicijo gledalca, je pod drobnogled treba postaviti razmerje med filmom in modernostjo, natančneje od minulega stoletja pa vse do današnjih dni.

Od projekcij prvih gibljivih sličic na prelomu 19. oz. 20. stoletja je minilo že več kot stoletje, film kot medij pa je doživel že marsikaj. Od prvih eksperimentiranj s filmskim gibanjem v prostoru do domala svetlobnega preskoka v dvajsetih letih dvajsetega stoletja. Takrat je film dobesedno stremel k iskanju novih form –  film se je razumelo kot traktor, ki orje čez gledalčevo psiho[1], če citiram Sergeia Eisensteina.

Prav izumljanje novih konceptov ter oblikovanja novih reprezentacij znotraj filmskega medija nas pripelje v osrednji problem prevpraševanja odnosa med filmom in konstrukcijo družbene realnosti, katerega glavno vprašanje je, kako, na kakšen način film retranskribira realno realnosti. Gre seveda za problematiko razmerja gledalec/film/realnost, v zvezi s katero je bistveno, da (po Casettiju) razumemo, da je film formiral mentalne  modele (podobe, podobe spomina) in vedenjske kanone v širšem družbenem kontekstu različnih diskurzov.

V uvodu prispevka sem vas prosila, da si vaša življenja poskušate zamisliti brez filma, brez televizije, brez interneta; s tem sem želela poudariti ne le množično medijsko kulturo, ki množično proizvaja tok neskončnega, nepreglednega števila avdiovizualnih podob, na katerega smo praktično nepretrgano priključeni. Ta realni čas tega toka ne le izpričuje protetični značaj današnje mediizirane družbe, ki proizvaja iluzorno-fikcijski občutek neposredne bližine dogodkom oziroma dogodku, temveč nas navsezadnje napoti na premislek o podobi minulega stoletja, konec koncev pa tudi na premislek o prihodnji podobi stoletja.

Morda se zdi razmišljanje o stoletju kot samostojni kategoriji redukcionistično. Toda bolj kot za vprašanje stoletja, gre za vprašanje kategorije stoletja kot stoletja, ki ga je retrospektivno že moč označiti za stoletje filma. Francesco Casetti je na primer zapisal, da se zveza med filmom in 20. stoletjem reproducira prek treh vidikov:

1. Film je medij, ki daje obliko idejam.

2. Film je medij, ki je v pogajalskem odnosu do različnih mentalnih kategorij, okvirov, idej.

3. Film je medij, ki se bolj obrača k mediju samemu kot umetnosti. (Casetti 2008). Vsi trije vidiki oblikujejo specifičen pogled, pogled filma kot institucije, torej kina kot družbenega odnosa, kar pomeni, da ne moremo govoriti o statičnosti, temveč o nenehnem premeščanju elementov in pomenov, ki je svojo obliko našla v modernosti.

Z nastopom množične proizvodnje individualističnega gledanja, predvsem pa pogleda, ki ohranja kinematične zakonitosti, a je v skladu s postfordistično predrugačitvijo pogojev dela, ki je vse bolj prekarizirano, razdrobljeno v maniri spremenjenih koncepcij časa in prostora, postane analiza mesta gledalca vse pomembnejša. V zvezi s tem naj izpostavim vsaj dva teoretska pristopa, s pomočjo katerih se skuša razumeti status gledalca v filmski izkušnji ter njenem prečenju z družbenimi diskurzi: zlasti v t. i. kulturoloških študijah so priljubljene semiološke teorije označevanja. Ne smemo pa pozabiti omeniti še vsaj analize občutkov, afekta, ki ga sprožajo kinematične podobe, poanta teh teoretskih pristopov pa je ta, da gre – tako Guattari – za bloke afektov, ki ne reprezentirajo družbenih procesov, kar pomeni, da torej niso statične ideološke superstrukture, temveč aktivno participirajo v družbenih procesih, ki jih tudi strukturirajo s tem, ko generirajo te afekte.

Če se vrnem k t. i. semiološkem pristopu Greama Turnerja; ta tako ugotavlja, da so filmske naracije razvile lastne označevalne sisteme, kar pomeni, da je film na ravni označevalca razvil bogat niz kodov in konvencij. (…) Žanri so sestavljeni iz niza narativnih in reprezentacijskih konvencij. Da bi jih občinstvo razumelo, mora (…) s seboj v kino prinesti niz pravil v obliki kulturnega vedenja o tem, kaj je vestern ali muzikal (Turner 2004, 342–343). Prav prek tega označevanja pa se proizvajajo reprezentacije, ki jih Breda Luthar definira kot družbeni proces predstavitve dogodkov, fenomenov, skupin, ki v konkretne oblike postavlja abstraktne ideološke koncepte, in dajejo pomen objektu predstavitve. /…/ Pojem reprezentacije predpostavlja, da dogodki, fenomeni, skupine … nimajo naravne pojavnosti, ampak jih so-oblikuje način, na katerega so re-prezentirani. /…/ Reprezentacija je torej vedno del procesa družbene konstrukcije realnosti, na pa odraz realnosti (Luthar 2002-2003, 351-352).

Točno na tej točki pa pridemo do triade gledalec/film/družba, navsezadnje pa tudi do vprašanja spremembe.

Objavljeno 16.12.2013, Radio Študent, Temna zvezda

 

Velike krompirjeve otroške delavnice!

Dragi otroci, dragi starši!

Med krompirjevimi počitnicami smo za vas organizirali drugi veliki sklop otroških delavnic, ki potekajo v okviru medgeneracijskega projekta, financiranega s strani ŠOU, v povezavi z otroškimi delavnicami, ki jih finančno podpira MOL. Delavnice se bodo zvrstile med 28.10. in 31.10., potekale bodo v MSUM. Družili se bomo med 10h in 13h, pri čemer bo za brezplačno, zdravo malico poskrbljeno – bio izdelke nam namreč prijazno podarja Mercator d.d.

Dragi otroci in starši, da si boste znali bolje predstavljati, kaj vas čaka zadnji oktrobrski teden, vam prilagamo okvirni seznam aktivnosti:

Škratki in magični svet živali

Zelo pomembno področje, ki ga pokriva Škratova čitalnica, so tudi pravice živali. V ta namen bomo organizirali delavnico, ki bo otroke spodbujala k zavedanju pomena simbioze človek/žival. Delavnica bo tako otroke spodbujala k zavedanju pomena odgovornosti za živali v hiper industrializiranem urbanem območju.

Da bi otrokom približali to izjemno pomembno tematiko, bodo otroci iz odvrženih plastenk izdelali ptičje krmilnice in jih tudi razstavili. 

Drugi del druženja bo namenjen izdelavi kartonastih krokodilčkov, pri čemer bomo uporabili odvržene škatle za čevlje, manjše škatle, pa tudi embalaže za jajca. Ob tem se bomo pogovarjali o ogroženih živalskih vrstah (mednje med drugim spadajo tudi krokodili), o človekovem vplivu na naravo, ne nazadnje pa tudi o simbiozi med živalskimi vrstami.

Veseli bomo, če boste s seboj prinesli raznorazne odvržene škatle, škatlice, lahko pa tudi volnene vrvice. 

Izvedba druge delavnice je odvisna od časovne spremenljivke. V primeru, da časa ne bo dovolj, jo bomo izvedli naslednji dan.

Škratki in darovi narave

Pričujoča delavnica bo oblikovana skozi dve ključni etapi. Najprej se bomo z otroki sprehodili po okolici Metelkove, tekom sprehoda bo otrokom na zanimiv način predstavljena zgodovina in pomembnost Metelkove za širšo družbo kot tudi za sama alternativna gibanja. Na sprehodu bodo mentorji z otroki nabirali storže, liste, cvetove in trave. V naslednji etapi bodo otroci ob pogovoru o letnih časih iz nabranega materiala izdelali zanimive igrače – možiclje, škratke, miške.

Drugi del druženja bo namenjen izdelavi bio mozaikov. Najprej bodo otroci izrisali bodisi živalske bodisi rastlinske motive jeseni (ježki, posušeni listi dreves, grozdje). V nadaljevanju bomo pobarvali jajčne lupine z različnimi barvami, lupine razdrobili, v nadaljevanju pa jih bomo na način lepljenke prilepili na izrisane motive.

Veseli bomo, če boste s seboj prinesli jajčne lupine, lahko pa tudi storže.

Izvedba druge delavnice je odvisna od časovne spremenljivke. V primeru, da časa ne bo dovolj, jo bomo izvedli naslednji dan.

Škratki v čudežni deželi

Pričujoča delavnica se bo najbolj neposredno ukvarjala z gradivom in vsebino Škratove Čitalnice. Najmlajši bodo s pomočjo sodelujočih študentov spoznavali različne pravljice z vsebinami, ki so aktualne za današnji čas multikulturnih liberalnih družb. Natančneje, skozi pravljične vsebine, bodo otroci spoznavali romske in druge etnične manjšine. Z otroci bomo spregovorili tudi o različnih tipih družin.

Skozi otrokom prijazen pristop bodo najmlajši razširili svoj pogled na pisanost širše družbene sestave, bili spodbujeni k razmisleku (tj. skozi risanje in slikanje) o lastnih izkušnjah s kakršnimi koli manjšinami.

Prijave na brezplačne delavnice sprejemo na skratovacital(at)gmail.com, vse do nedelje, 27.10.2013.
Projekt, ki poteka v sodelovanju z MSUM, finančno podpirajo MOL, ŠOU, za zdravo malico bo poskrbel Mercator d.d., za prostor zaključnega decembrskega druženja bo poskrbel YHD, za opremo pa KUD Mreža.

»KAMEN, ŠKARJE, PAPIR – USTVARJAM PO OBDOBJIH« VABI!

Teorija in praksa se bosta ustvarjalno družili na novih delavnicah KUD-a Anarhiv. Otroke stare med 9 in 15 let vabimo, naj se nam pridružijo pri igrivem raziskovanju obdobij umetnostne zgodovine. Delavnica je namenjena krajšemu spoznavanju umetnostnih obdobij in ustvarjanju izdelkov iz naravnih materialov v povezavi s spoznanim obdobjem. Zaključek delavnic pa bo povzela  razstava nastalih izdelkov, ki jih bodo ustvarili udeleženci in udeleženke delavnice. Udeležba je brezplačna!

KJE: V prostorih MSUM-a.

KDAJ: ponedeljek 28.10 – četrtek 31.10 od 13.00 – 16.00  in sobota 2.11. med 16.00 – 18.00 ter nedelja 16.00 – 18.00

PRIJAVE: sprejemamo na e-mail: izza.ogla@gmail.com

PROGRAM:

Ponedeljek, 28.10: Spoznavanje umetnosti civilizacij s področja egejskega morja in antične umetnosti. Iz gline bomo izdelovali idole, kultne podobe, ki so jih izdelovale civilizacije v širšem področju egejskega morja (okoli 2200 – 1200 pr. Kr.) ter s flomastri na tekstil risali motive z antičnih vaz. OTROCI NAJ S SEBOJ PRINESEJO STARE, NAJBOLJE BELE, MAJICE, KI JIH BOMO SKUPAJ PORISALI.

Torek, 29.10.: Srednjeveška in renesančna umetnost. Poudarili bomo pomen cerkvene umetnosti v srednjem veku (mozaik in vitraž, pomen svetlobe) ter spremembo pojmovanja človeka in sveta, do katere pride v renesansi (individuum). Izdelovali bomo ilustracije, navdahnjene po srednjeveških vitažih ter  po vzoru slikarja Archimbolda ustvarili portret iz suhega rastlinja, nabranega v naravi.

Sreda, 30.10: Govorili bomo o odnosu do realnosti, kot je bil vzpostavljen v različnih obdobjih – realizmu, impresionizmu, postimpresionizmu ter nato avantgardah – natančneje nadrealizmu. Poudarili bomo tudi pomen plakata plakata in kolaža v avantgardah (npr. konstruktivistični plakati, nadrealistični kolaži). Otroci bodo izdelali domišljijski kolaž iz revij in časopisov. OTROCI NAJ S SEBOJ PRINESEJO ČIM VEČ STARIH REVIJ IN ČASOPISOV OZIROMA KAKŠNEGA DRUGEGA LIKOVNEGA GRADIVA.

Četrtek, 31.10: Kot nadaljevanje razmišljanja vlogi realnega v umetnosti, se bomo pogovarjali o abstraktni umetnosti. Po vzoru slikarja Pollocka in njegove tehnike »drip painting« bomo predelali od doma prinesene stare majice. Premaknili se bomo tudi k polju kiparstva, natančneje kinetični skulpturi in izdelali viseči »mobile« po navdihu Alexandra Calderja. OTROCI NAJ S SEBOJ PRINESEJO STARE MAJICE.

Sobota, 2.10

Vsebinsko se bomo začeli premikati prodi moderni in sodobni umetnosti – pogovarjali se bomo o tem, kaj vse je ali ni lahko umetnost. V tem kontekstu bomo omenili pojav ready-madea.  Vzpodbudili bomo izmenjavo mnenj o tem, kaj je umetnost ali kaj ni, zakaj je nekaj tako imenovano in ali imamo o tem lahko različna mnenja. Pobrskali bi med domačimi odsluženimi predmeti in premislili o tem, zakaj to je ali ni umetnost ter kaj si predstavljamo pod to oznako. Delavnico bi zaključili z ogledom zbirke MSUM-a in sprehodom skozi Metelkovo. OTROCI NAJ S SEBOJ PRINESEJO KAKRŠNEKOLI ODSLUŽENE PREDMETE.

Nedelja, 3.10

Izmed ustvarjenih del bomo izbrali najboljše in jih nato na ogled postavili na razstavi, ki jo bomo organizirali v avtobusu Škratove čitalnice na območju Metelkove. Otroci se bodo pri seznanili s postopkom postavljanja razstave – napisali bodo podnaslove k svojim izdelkom, razmislili bodo o njihovi postavitvi, si izmislili naslov … Sledi odprtje z manjšo pogostitvijo.

Novo predavanje v Knjižnici Šiška: Vloga filma v konstrukciji realnosti

Vljudno vabljeni na tretje iz serije petih predavanj, ki potekajo v okviru projekta

Aktivna sedanjost je prihodnost!

21.10.2013, ob 18.15, v Knjižnici Šiška:

Nina Cvar: Vloga filma v konstrukciji realnosti

Francesco Casetti je v monografiji Oko 20. stoletja. Film, izkušnja modernost med drugim zapisal, da je bilo 20. stoletje stoletje filma oziroma, je bilo v vsaj večji meri tako dojeto. Zavoljo tega njegova vloga v konstrukciji realnosti, tako na ravni družbe, kot na ravni imaginarnega, ne more biti zanemarljiva.  Zdi se, da v času množičnih, predvsem pa t.i. novih medijev, realnost dojemamo le še posredno, prek raznovrstnih medijskih protez, prek množično konstruirane fikcije. Zavoljo tega  se bomo v pričujočem predavanju spraševali, kakšno vlogo je v tem stoletje dolgem procesu imel film oziroma kakšna je njegova vloga danes.

Projekt Aktivna sedanjost je prihodnost! se izvaja v organizaciji Kulturno umetniškega društva Anarhiv (Škratova Čitalnica), v sodelovanju s Knjižnico Šiška, ki tudi finančno podpira predavanja. Poleg Knjižnice Šiška projekt finančno podpira tudi organizacija Univerze v Ljubljani ŠOU, izvajamo pa ga tudi s pomočjo YHD – Društva za teorijo.

Reportaža predavanja Primoža Medveda I.

Na zadnji septembrski dan se nam je v okviru projekta Aktivna sedanjost je prihodnost! predstavil Primož Medved. V izjemno aktualnem predavanju je predstavil koncept avtonomne trajnostne soseske. Primož je za vas pripravil tudi daljši sežetek predavanja, prav kmalu pa lahko pričakujete tudi posnetek intervjuja z njim!

Ne pozabite tudi na sodelovanje z nami v obliki memetov, ilustracij, sestavkov ipd., ob tem pa vas vabimo že na novo predavanje, v katerem bomo na primerih govorili o vlogi in pomena filma v družbeni konstrukciji realnosti. Več sledi!

Primožev sežetek predavanja:

Prehod v trajnostno, sonaravno družbo in kulturo ni mogoč brez temeljite spremembe naše celotne duhovnosti, etike, torej spremembe lestvice vrednot. Najbolj osnovna načela ekologije, kot je skrb za usklajen, harmoničen razvoj za večjo družbeno in ekološko naravnano zavest, stojijo v popolnem nasprotju s trenutno ekonomijo, ki homogenizira, standardizira družbo, naravo in individuume (Bookchin 1990).

Zagovorniki trajnostnega planiranja se skoraj vsi strinjajo, da je napačni urbani razvoj vzrok za družbena in ekološka neravnovesja. Trajnostne soseske torej predstavljajo eksperiment, ki naj bi ponudil odgovor na nevzdržnost trenutnega stanja okolja (družbenega ter naravnega). To naj bi bil nov aktivni bivalni model, skladen s sonaravnim razvojem. Trajnostna soseska je po Harveyu definirana kot neodvisno mesto znotraj mesta, ki ohranja simbolično bogastvo tradicionalne urbane forme, temelječe na bližini in dialogu raznolikosti.

Avtonomna trajnostna soseska je lahko razumljena kot avtonomna cona v mestu, kot paralelni urbani prostor (Williams 1990), kot heterotopija (Foucault 2007), ali kot proti-položaj dominantnemu netrajnostnemu sistemu.

Danes je nujno potrebno postaviti nek strukturni model avtonomnih trajnostnih sosesk, ki bi bil primeren kot orodje pri uvajanju sonaravnih načel pri načrtovanju sosesk in bi nadgrajeval obstoječa trajnostna urbanistična orodja. Strukturni model trajnostnih sosesk bi moral temeljiti na analizah že obstoječih uspešnih avtonomnih trajnostnih sosesk. Take soseske so skoncentrirane predvsem na severu Evrope: Bo-01 (Malmö, Švedska), Hammarby Sjöstad (Stockholm, Švedska), Vauban (Freiburg, Nemčija), Rieselfeld (Freiburg, Nemčija), Französisches Viertel (Tübingen, Nemčija), Kronsberg (Hannover, Nemčija), Culemborg (Lanxmeer, Nizozemska) in GWL-Terrein (Amsterdam, Nizozemska). Strukturni model bi lahko služil kot zgled za trajnostno vzdržen urbanizem 21. stoletja in bi trajnostne soseske obravnaval popolnoma interdisciplinarno.

IZHODIŠČA:

V nemški regiji Baden-Württemberg so bili priča verižnemu nastajanju avtonomnih trajnostnih sosesk. Po vzoru uspešne implementacije prve avtonomne trajnostne soseske Vauban v mestu Freiburg, ki je ustvarilo »referenco možnega«, so se začele ustvarjati nove trajnostne soseske: soseska Rieselfeld v samem Freiburgu in soseska Französisches Viertel v mestu Tübingen. Ta primer poudarja izjemen pomen vzpostavitve prve avtonomne trajnostne soseske v mestu, regiji, ker sproži verižno reakcijo v postavitvi novih trajnostnih sosesk. Glede na to, da v Sloveniji (in širši regiji) še ne obstaja avtonomna trajnostna soseska, bi bilo zanimivo ugotoviti, kje (v katerem mestu, na kateri lokaciji) bi se lahko najlažje implementirala prva tovrstna urbanistično družbena tvorba?

Kdo bi bil začetni nosilec (iniciator) v procesu nastajanja in oblikovanja avtonomne trajnostne soseske (katere organizacije, skupine, posamezniki, društva, itn.)?