Škratovi mesečni cikli 2016: Kakšne probleme imamo s spolom in s seksualnostjo 26 let po objavi ‘Težav s spolom’?

Vljudno vabljeni na pogovorni večer v okviru Škratovih mesečnih ciklov 2016:

14.4.2016, ob 18.00, v Škratovi čitalnici

Kakšne probleme imamo s spolom in s seksualnostjo 26 let po objavi ‘Težav s spolom’?

Dogodek bo moderiral:

Blaž Škerjanec

Če nas je Judith Butler že pred četrt stoletja opozorila na težave, ki jih imamo s politikami identitete, se zdi da je sodobne družbeno-politične prakse njena poanta kar malo obšla. Medtem ko se (zahodni) svet utaplja v identitarnih bojih za izenačitev pravic razno- in istospolnih partnerskih skupnosti, se nam naravnost vsiljuje Butlerjino Foucaultevsko vprašanje: “Čemu sluzi tovrstno jurisdiktično reguliranje tandema seksualnosti in spola”? Če sta na eni strani spol in seksualnost (identitetni) kategoriji, ki sta v specifični relaciji (spol-heteroseksualna matrica-seksualnost), pa Judith Butler vztraja, da med tema kategorijama ni nobene nujne, linearne korelacije – odpira se torej vprašanje odnosa med feminizmi in queer študijami, med študijami spolov in študijami seksualnosti, med živeto izkušnjo spola in seksualnosti. Judith Butler nas zadnjih 26 let vztrajno opozarja na težave, ki nam jih povzroča odprta ‘narava’ kulturnih signifikacij in z njimi povezane (temporalne) materializacije (spola). Njena teorija subverzije (strukturna možnost nezvestih ponavljanj diskurzivnih sedimentacij, ki posameznike inavgurirajo v subjekte) nas ne sili zgolj v preizpraševanje heteroseksulne matrice (ki tabuizacijo homoseksualnosti temporalno uvršča celo pred tabu incesta) in naturaliziranih družbenih konceptualizacij spolov (historično sedimentiranih regulatornih normativnih fikcij, ki dobijo ime moško in žensko), temveč nas sili v radikalno preizpraševanje predpostavk na katerih slonijo naše najbolj intimne in najbolj javne oblike identifikacij.

26 let po objavi Gender Trouble ne preizprašujemo več zgolj nase lastne ukleščenosti v heteroseksualno matrico in z njo povezanih pojavov heteronormativnosti, temveč vedno bolj tudi homonormativnosti, homonacionalizme, ter morda presenetljivo, vsaj iz vidika Judith Butler in njenih (teoretičnih) zaveznikov, hegemonski status dekonstruktivne kritike metafizike prezence in raznovrstnih družbenih konstrukturalizmov. Od objave Gender Touble smo priča kopičenju kritik misli Judith Butler, kritik ki niso zgolj zlonamerne, temveč benevolentnih kritik, ki skušajo graditi perspektive, ki vključujejo dekonstruktivistične poglede na družbeno konstrukcijo realnosti. Kakšno vlogo igra materija (telesa), kaj so afekti, kje se je izgubila marksistična kritika in kaj točno nam pripomore premišljevanje psihoanalitičnega Realnega pri razumevanju performativnega značaja družbenega in kulturnega kot ga koncipira Judith Butler? Kakšne politične oblike aktivizma so nam sploh na voljo, če Butlerjino postulacijo zgodovinsko sedimentiranih regulatornih norm (ali na kratko diskurzov) vzamemo resno? So parodične perfomativnosti, to so nezvesta (diferencialna) ponavljanja verig kulturno mediiranih označevalcev in praks, edine možnosti subverzije binarne konceptualizacije spola in heteroseksualne matrice? Je politika zgolj stvar kulture/družbenega?

Konceptualizacija večera: Blaž Škerjanec

Tekst: Blaž Škerjanec

butler

Škratovi mesečni cikli so del triletnega programa Škratova čitalnica, ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana.

4. srečanje Afriškega literarnega krožka: Boubacar Boris Diop

Na tretjem srečanju Afriškega literarnega krožka je pogovor tekel o romanu Pivo v biljardnici egipčanskega avtorja Waguiha Ghalija. Spregovorili smo o egipčanski zgodovini, obdobju po Sueški vojni, ki ga roman opisuje, o odstopu od postkolonialne misli, o temi dislociranosti, o cinizmu ter humorju v romanu in še čem. Strinjali smo se, da je roman precej izraziteje vpet v zahodno literarno tradicijo kot prejšnja dva romana, ki smo ju prebrali.
afr
Tudi pri naslednjem branju bomo posegli po sveže izdanem prevodu. Tokrat bomo prek fiktivne pripovedi senegalskega avtorja Boubacarja Borisa Diopa v romanu Murambi, knjiga o okostjih (prevod: Marjeta Novak Kajzer, založba .cf*) brali o Ruandi. Knjiga je nastala v sklopu projekta “Rwanda: To Write Against Oblivion”, ki je deset afriških pisateljev za dva meseca leta 1998 prenesel v Ruando, kjer so pobližje spoznali še ne polpreteklo zgodovino ter genocid leta 1994.
Diop (1946, Dakar) je senegalski pisatelj, novinar. Doslej je napisal 8 romanov ter zbirko kratkih zgodb. Piše tako v francoščini kot v svojem maternem jeziku, Wolofu.
boubacar-boris-diop
Srečali se bomo 4.5.2016 ob 18.00, v prostorih Škratove čitalnice.
Vabljene, vabljeni!
Afriški literarni krožek vodita Petra in Anuša, odvija se znotraj triletnega programa Škratova Čitalnica, ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana.

 

Povzetek 6. in 7. srečanja TV-filmskega kluba

Na šestem srečanju TV-filmskega kluba se nam je s študijo primera predstavil Dr. Matic Majcen. Na primeru serije Twin Peaks smo si tako ogledali značilnosti TV produkcije, premišljevali o konceptu avtorstva v okviru televizije, hkrati pa se tudi pogovarjali o vplivih televizije kot medija na širšo kulturo.

matc

6. srečanje je tako nastopalo kot lep uvod v 7. srečanje, na katerem smo si prek znamenitih primerov pogledali relacijo med avtorstvom in televizijo še pred vzponom t.i. kakovostne oz. kvalitetne televizije.

nina

Naslednje srečanje bo sklepno srečanje 2015/2016 sezone. Na njem bomo govorili o prihodnosti televizije v 21. stoletju.

8. srečanje: Ena ali več prihodnosti televizije v 21. stoletju

25.4. 2016: Knjižnica Šiška, ob 18.00

Televizijsko-filmski klub Škratove Čitalnice in Knjižnice Šiška je zasnovan kot interaktivni serial, na katerem bomo spoznavali temeljne sklope televizijskih študij. Gre za disciplino, ki se je z vzponom t.i. kakovostne televizije v zadnjih letih izjemno razmahnila, zahteva pa znanja različnih področij – od filma, sociologije, kulturnih študij, do filozofije. Vsak posamezni sklop bo pospremljen z ogledom konkretnih primerov, podana bo osnovna razlaga, ki bo oplemenitena s pregledi aktualnih, a tudi zgodovinsko pomembnih primerov.

Sklepno srečanje bomo zaključili s premislekom o vlogi televizije v 21. stoletju; kakšno je njena vloga v sodobni konstrukciji družbene realnosti; kaj o prihodnosti medija, za katerega je moč reči, da je vsekakor eden najpomembnejših medijev našega časa, pravijo raziskovalke in raziskovalci in ali morda ne bi bilo bolj smiselno govoriti o več in ne o eni sami prihodnosti medija?

8sl

Televizijsko-filmski klub, ki ga soorganizirata Škratova Čitalnica (KUD Anarhiv) in Knjižnica Šiška (MKLJ), se odvija enkrat mesečno.

Klub moderira Nina Cvar, filmska kritičarka in publicistka.

Televizijsko-filmski klub finančno podpirajo Knjižnica Šiška in Mestna občina Ljubljana.

14. srečanje Francoskega krožka

Tokrat smo preko vsem poznane pesmi Je veux (Zaz) utrjevali spreganje modalnih glagolovvouloir, pouvoir in devoir. Nato smo z zanimivimi dialogi ponovili snov prejšnje ure. Nadaljevali smo z usvajanjem besednega zaklada, ki ga bomo nujno potrebovali v vsaki francoski kavarni (Voulez-vous boire quelque chose? Oui, une bouteille de vin rouge, un thé, un jus et une bierre s’il vous plaît!). Uro smo zaključili s preljubimi francoskimi nosniki. Voilà!

Poročilce je pripravila vaša učiteljica Aicha.

cafe-francais

Brezplačni Francoski krožek se odvija v okviru triletnega programa Škratova Čitalnica, ki jo sofinancira Mestna občina Ljubljana.

Sladkih 13 ali povzetek 13. ure Francoskega krožka

Tokrat smo na uri francoščine spoznali poleg že poznanih modalnih glagolov vouloir  in pouvoir še glagol devoir. S pomočjo “slovensko-francoskega” stavka konjtravojé smo se spomnili glagola travailler, angleščina pa nam je prišla prav pri glagolu arriver. Z omenjenimi glagoli smo tvorili množico bolj ali manj smiselnih dvogovorov, uro smo pa zaključili z branjem francoskih besed in stavkov.
Poročilo je pripravila Aicha, vaša učiteljica.
13.ura
Francoski krožek se odvija v okviru triletnega programa Škratova čitalnica, ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana

Morela: drama v enem dejanju

Alma Šivec Karlin, ki se nam predstavlja s svojimi likovnimi deli v Škratovi galeriji, se je tokrat podpisala še pod en projekt. Vljudno vabljeni, da se udeležite ogleda predstave!

Po navdihu del Edgarja Allana Poeja.

Vstopnine ni.
Rezervacije vstopnic: Alma Karlin Šivec

Ponedeljek, 21. 3. 2016, 19.00
Slovensko mladinsko gledališče, zgornja dvorana

Režija, dramaturgija, kostumografija, scenografija: Alma Karlin Šivec
Glasba in zvočni učinki: Pavel Raščan

Igrajo
Morela: Julija Klavžar
Anabela: Hana Skitek
Mama: Ema Odra Raščan
Oče: Peter Kržan

Mentorici: Katja Černe in Mojca Osvald

PLAKATzNapisom

7. Televizijsko-filmski klub Škratove Čitalnice in Knjižnice Šiška

Pogled v preteklost: znameniti ustvarjalni primeri prehajanja med televizijo in filmom

21.3. 2016: Knjižnica Šiška, ob 18.00

Televizijsko-filmski klub Škratove Čitalnice in Knjižnice Šiška je zasnovan kot interaktivni serial, na katerem bomo spoznavali temeljne sklope televizijskih študij. Gre za disciplino, ki se je z vzponom t.i. kakovostne televizije v zadnjih letih izjemno razmahnila, zahteva pa znanja različnih področij – od filma, sociologije, kulturnih študij, do filozofije. Vsak posamezni sklop bo pospremljen z ogledom konkretnih primerov, podana bo osnovna razlaga, ki bo oplemenitena s pregledi aktualnih, a tudi zgodovinsko pomembnih primerov.

Čeprav se zdi, da je današnja doba t.i. kakovostne televizije obdobje prvo obdobje v zgodovini vizualne kulture, v katerem velika avtorska imena filma vstopajo v televizijsko produkcijo, temu ni tako. Na sedmem srečanju se bomo tako ozrli v preteklost in predstavili več znamenitih primerov prehajanja med televizijo in filmom.

tvklub

Televizijsko-filmski klub, ki ga soorganizirata Škratova Čitalnica (KUD Anarhiv) in Knjižnica Šiška (MKLJ), se odvija enkrat mesečno.

Klub moderira Nina Cvar, filmska kritičarka in publicistka.

Televizijsko-filmski klub finančno podpirajo Knjižnica Šiška in Mestna občina Ljubljana.

Pa je minila že 12. ura francoščine

Tokratno uro francoščine smo otvorili s ponavljanjem različnih fraz, ki vsebujejo glagol imeti (npr.: avoir froid, avoir, raison, avoir besoin de, avoir envie de) ter glagol razumeti (Je ne comprends pas!). Ogledali smo si tudi napovednik filma La guerre est déclarée in dopolnjevali njegovo transkripcijo. Uro smo zaključili z bralnimi vajami in igro, preko katere smo spoznavali francoske nosnike (c’est rooond, c’est fiiiin, c’est graaaaand!).

Poročilo je pripravila Aicha Boughazi, vaša učiteljica francoščine.

nasales-2-bis

Brezplačni francoski krožek se odvija v okviru triletnega programa Škratova čitalnica, ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana.