Razvoj nigerijskega romanopisja od Achebeja do danes

7.11. 2016: Knjižnica Šiška, ob 18.00

Drugo predavanje v ciklu bo s poudarkom na prozi predstavilo obdobje sodobne nigerijske literature. Začeli bomo s sodobniki oz. nasledniki Chinue Achebeja, kot so Femi Osofisan, Flora Nwapa, Buchi Emecheta, Cyprian Ekwensi, Ken Saro-Wiwa ter Ben Okri. Iskali bomo vzporednice in razlike v obravnavanih (post-kolonialnih) temah in izbiri ter odnosu do jezika. Kasneje se bomo posvetili novi nigerijski literaturi najmlajše generacije avtorjev, kot so Teju Cole, Chimamanda Ngozi Adichie, Adaobi Tricia Nwaubani, Chika Unigwe, Chris Abani, Chigozie Obioma. Govorili bomo o odstopih ter približevanjih tradiciji, pa tudi o eni izmed najbolj očitnih skupnih tem nove generacije: migraciji.

Predavanje se bo odvilo v okviru cikla o nigerijski prozi, ki ga pripravljata Knjižnica Šiška in Škratova čitalnica, z njim pa želimo širšemu bralstvu predstaviti zgodovino ter specifike ene izmed najbolj branih literatur Zahodne Afrike.

slika

Predava Petra Meterc, prevajalka, publicistka, novinarka, učiteljica tujih jezikov, od 2010 sodelavka Redakcije za kulturo in humanistiko Radia Študent, od 2011 urednica redne programske oddaje Tu pa tam.

Cikel sofinancirajo Mestna knjižnica Ljubljana in Mestna občina Ljubljana.

Od podobe do besede: Kaj pa slovenski film in v njem vse Mojce?

Kaj pa slovenski film in v njem vse Mojce?

Trubarjeva hiša literature: 10.10.2016, ob 20.00

Na drugem srečanju cikla Od podobe do besede bomo v družbi Urše Menart, režiserke mlajše generacije, ki je za svoj celovečerni dokumentarni film Kaj pa Mojca? na 17. Festivalu slovenskega filma prejela nagrado Art kino mreže Slovenije, in Anje Banko, kritičarke mlajše generacije, ugotavljali, kako na slovenski film gleda generacija, ki je odraščala v devetdesetih letih, danes pa v filmu tudi profesionalne deluje. Poleg omenjenega premisleka bo pogovor prav posebno pozornost namenil tudi vlogi žensk v slovenskem filmu.
Pogovor bo moderirala Nina Cvar, filmska kritičarka in publicistka.

Urša Menart: Rojena leta 1985 v Ljubljani. V letu 2010 diplomirala iz filmske in televizijske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Trenutno samozaposlena v kulturi kot režiserka in scenaristka. Zbrana filmografija:

Kaj pa Mojca? (What about Mojca?), celovečerni dokumentarni film, 2014
Nočno življenje (Nightlife), celovečerni igrani film, 2016 (pomočnica režije, sodelavka pri scenariju)
Nekoč je bila dežela pridnih (There Once Was a Land of Hardworking People), celovečerni dokumentarni film, 2012

Anja Banko: Rojena leta 1992 v Ljubljani. Filmska kritičarka, ki aktivno sodeluje z Radiem Študent. Piše za Kino!, Ekran, Kinotečnik. Sodeluje v filmskokritiških delavnicah Ostrenje pogleda revije Kino!.

vabilo_kaj_pa_vse_mojce-1

Cikel Od podobe do besede sofinancirajo Ministrstvo za kulturo (program Kulturne žepnine za samozaposlene), Trubarjeva hiša literature, Društvo Škuc in Kud Anarhiv (Škratova čitalnica).

»Pregovori so kot palmovo olje, s katerim se jedo besede.« (Chinua Achebe)

17.10. 2016: Knjižnica Šiška, ob 18.00

Prvo predavanje bo predstavilo širšo sliko tradicionalne literature Zahodne Afrike pred obdobjem kolonializma. Spoznali bomo ustno pripovedništvo, legende, mite, uganke ter pregovore, pa tudi veliki zahodnoafriški ep Sundžata, ki prepleta zgodovino z mitičnimi dogodki. Nato si bomo pogledali prehod iz tradicionalne literature k prvim delom v angleščini in francoščini v začetku 20. stoletja ter h kasnejši post-kolonialni literaturi, ki je s prvimi romani prinesla začetek moderne afriške literature. Spregovorili bomo o očetu nigerijskega romana Chinui Achebeju ter njegovih sodobnikih.

lika

Predavanje se bo odvilo v okviru krajšega cikla o nigerijski prozi, ki ga pripravljata Knjižnica Šiška in Škratova čitalnica, z njim pa želimo širšemu bralstvu predstaviti zgodovino ter specifike ene izmed najbolj branih literatur Zahodne Afrike.

Predava Petra Meterc, prevajalka, publicistka, novinarka, učiteljica tujih jezikov, od 2010 sodelavka Redakcije za kulturo in humanistiko Radia Študent, od 2011 urednica redne programske oddaje Tu pa tam.

Cikel sofinancirajo Mestna knjižnica Ljubljana in Mestna občina Ljubljana.

Povzetek prvega srečanja Filmskega kluba 2016/2017

Včeraj smo odprli novo sezono Filmskega kluba.

Letos se bomo osredotočali na dokumentarni film. Srečevali se bomo enkrat mesečno, vse do aprila 2017. Po vsakem srečanju boste prejeli kratek povzetek, ki ga bom pospremila “domača naloga”.  Ker pa ste nekateri izrazili željo, boste na novembrskem srečanju prejeli tudi delovni izvleček, v katerem bodo zbrane nekatere ključne ugotovitve posameznega srečanja.

Na prvem srečanju smo govorili o aktualnosti dokumentarnega filma v današnji množični produkciji podob, še posebno pozornost pa smo namenili problematizaciji »resnice« dokumentarnega filma. V nadaljevanju smo se pomudili pri odnosu dokumentarni /igrani film, pri čemer nas je še posebej zanimal odnos do realnosti.

Da bi lažje razumeli to precej kompleksno relacijo, smo prek ogledanih primerov na način kratkih odlomkov (Nanook of the North, High School, Thin Blue Line) navedli nekatere temeljne definicije dokumentarnega filma, med drugim smo navedli zvrsti, podzvrsti, gibanja, značilne tematike ter (zgodovinski) produkcijski vidik dokumentarnega filma. V nadaljevanju smo tudi ugotovili, da se omenjeni odnos spreminja, kar nas je vodilo v izris zgodovinskega očrta sicer izjemno heterogene krajine dokumentarnega filma.

Na naslednjem srečanju bomo nadaljevali z zgodovinskim očrtom, toda skozi znamenito Nicholsovo tipologijo dokumentarcev.

Tokratna domača naloga, s katero bomo tudi začeli naše naslednje srečanje:

Oglej si film High School (l. 1968) in o njem zapiši nekaj besed. Če imaš čas, film primerjaj s filmom Frederick Wiseman’s At Berkeley (l. 2013) istega avtorja.

Če imaš čas, si oglej Morrisov film Thin Blue Line (Tanka modra črta, 1988). Razmišljaj o relaciji: ustvarjalec/subjekt filma, pa o problemu konstrukcije fikcije, a v njeni relaciji do realnosti kot take v času oz. izven časa, pri čemer lahko tvoja razmišljanja uokviriš v premislek o etičnosti Morrisovega pristopa. Prav tako primerjaj sklepno dejanje filma s sklepnim dejanjem Herzogovega filma Grizzly Man (Človek grizli, 2005) – ali morda opaziš kakšno podobnost?

Če imaš čas, se v branje predlaga kratek tekst z naslovom: Z realnim se je nekaj zgodilo. Avtor: Jacques Rancière: str. 303 – 307 v Kino 13/14. S pomočjo teksta poskušaj razmišljati o zgornjih filmskih naslovih.

Se vidimo novembra, najverjetneje 21.11.2016, ob 18.00, v Knjižnici Šiška.

f1

 Filmski klub 2016/2017 V kraljestvu dokumentarnega filma sofinancirata MKLJ in Mestna občina Ljubljana. Koordinira in izvaja ga Nina Cvar.

Filmski klub 2016/2017: V kraljestvu dokumentarnega filma

V sezoni 2016/2017 bo Filmski klub, ki ga izvajamo v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana – Enota Šiška, obravnaval dokumentarni film kot izjemno zanimivo filmsko področje.

Prvo srečanje se bo zgodilo 3.10.2016, ob 18.00, v Knjižnici Šiška

Zgodovinski razvoj dokumentarnega filma preide vrsto faznih prelomov, ki so vplivali na ustroj njegovih ustvarjalnih aspektov, pa tudi na načine, kako se je dokumentarni film sprejemalo oz. razumelo.

Ne le, da je dokumentarni film izjemno dovzeten za družbene, individualne, tehnološke in notranje filmske spremembe, raziskovalec Kramer npr. izpostavlja, da je dokumentarec tista filmska panoga, ki je v turbulentni zgodovini sedme umetnosti vselej predstavljala svojstveno torišče prevratnih idej, nastopala pa je tudi kot gibalo estetske inovativnosti.

Andrej Šprah za dokumentarni film med drugim tudi pravi, da ga gre obravnavati kot samostojno panogo z živopisno paleto lastnih stilističnih in estetskih prvin, z razvejeno zvrstno in podzvrstno strukturo ter bogato tradicijo gibanj, šol, smeri. (Šprah 2010: 27).

Serial sezone 2016/2017 bo na srečanjih tako obravnaval temeljne zvrsti in podzvrsti dokumentarnega filma, poleg tega pa bo predstavil še naslednje tematike (okvirni seznam tem):

  1. Osnovne pojme, povezane z dokumentarnim filmom: zvrsti, podzvrsti
  2. Zgodovino
  3. Gibanja
  4. Probleme, povezane z reprezentacijo, v relaciji do igranega filma
  5. Vpliv tehnologije na razvoj dokumentarnega filma
  6. Študija primera (najverjetneje gost/gostja)
  7. Stanje dokumentarnega filma v 21. stoletju

Posamezno srečanje bo pospremila domača naloga ogleda posameznih primerov. V kolikor bo zanimanje med obiskovalkami in obiskovalci, se priporoča tudi kolektivni obisk Festivala dokumentarnega filma marca 2017.

Srečanja bodo vzpodbujala polno participacijo.

Krožek koordinira Nina Cvar, filmska kritičarka in publicistka.

Se želiš prijaviti na posebno listo krožka? Piši na skratovacital(at)gmail.com. 

film

Filmski klub 2016/2017 (izvaja se v okviru programa Škratova čitalnica) izvajata Kud Anarhiv in MKLJ, sofinancirata pa ga MKLJ in Mestna občina Ljubljana.