Predstavitev gledališkega festivala Zlata maska

Drage in dragi, vljudno vabljeni na nov dogodek kolektiva SIC!: na srečanju krožka SIC! (četrtek, 22. junija, ob 18. uri v SLOGI-ju) pripravljamo predstavitev gledališkega festivala Zlata maska.

Dogodek bo vodil Rok Bozovičar, ki si je Ruski showcase ogledal v okviru delovne štipendije za samozaposlene (Ministrstvo za kulturo RS), festival in trenutne trende ruskega gledališča pa bo opisal na primerih posameznih predstav ter pomembnih gledaliških avtorjev, o katerih v našem prostoru bolj redko slišimo/beremo.

Več o kolektivu SIC! pa tukaj. 

index

Filmsko-kritiška delavnica: “Jaz, črnec. Nadgrajeno.” v sodelovanju s Festivalom migrantskega filma: 16.6., Slovenska kinoteka, od 14:00 do 18:00

Na filmsko-kritiški delavnici si bomo najprej v sklopu festivala ogledali film “Jaz, črnec. Nadgrajeno” (več o filmu: http://www.fmf-slovenija.si/jaz-crnec-nadgrajeno-moi-un-noir-reloaded-2/), naslednji dan pa skupaj razmišljali o filmu. Posvetili se bomo specifikam dokumentarnega žanra ter njegove kritiške obravnave s posebnim poudarkom na pogledih, iz katerih avtorski film naslavlja migrantsko tematiko.

Udeleženci delavnice bodo pod mentorstvom filmskih kritičark Petre Meterc in Nine Cvar spisali vsak svojo krajšo recenzijo omenjenega filma, te pa bomo kasneje združili v skupno refleksijo, ki bo objavljena na Radio Študent 89,3 MHz.

Udeležba je brezplačna, na delavnico se je potrebno predhodno prijaviti najkasneje do 13. junija 2017 na e-mail naslov: fmf.delavnica@gmail.com.

V sodelovanju s Škratova Čitalnica – KUD Anarhiv in Radio Študent 89,3 MHz.

18835697_1362402943842047_2783815555801627446_n

II. Pogovor “Mladi z mladimi”: Brina Ivanetič, Center in Galerija P74, 8.6., ob 18.00

V sodelovanju s Škratovo čitalnico – KUD Anarhiv bo v četrtek, 8. junija 2017 ob 18. uri v Centru in Galeriji P74 (Trg Prekomorskih brigad 1, Ljubljana), potekal pogovor s kiparko Brino Ivanetič, ki ga bo vodila Katarina Stopar.

Zaradi razstave Vdih/Izdih v Galeriji Alkatraz med 7. in 30 junijem 2017 smo umetnico Brino Ivanetič kot mlado obetavno umetnico povabili na pogovor v Galerijo P74, kjer letos izvajamo pogovore v okviru projekta »Mladi z mladimi«. S projektom želimo povečati prepoznavnost mladih umetnikov in predavateljev, ki se ukvarjajo s teorijo umetnosti. Cilj je obogatiti njihovo socialno mrežo in preplesti področja umetnosti in teorije.

Slika 2

Brina Ivanetič je pod mentorstvom Sergeja Kapusa in somentorstvom Jožeta Baršija zaključila štiriletni študij kiparstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Za svoje diplomsko delo je prejela Prešernovo nagrado ALUO. Sodelovala je na več skupinskih razstavah doma in v tujini, leta 2016 pa je pripravila svojo prvo samostojno razstavo v ljubljanski Mestni hiši (Galerija Kresija).

Slika 1

V pogovoru se bomo pogovarjali o umetniškemu delu in kakšen je njen proces dela. Odsotnost forme jo je začela zanimati že v tretjem letniku, ko jo je bolj pritegnil odtis, ki ostane za polno formo, ne pa forma sama. Začela se je posvečati vprašanjem odsotnosti in kaj le-to nadomešča.

vabilo

Mnogi obrazi antikomunizma: Spomeniki Narodnoosvobodilnemu boju in revizionizem, Klub SOT 24,5, 6.6., ob 18.00

V okviru mednarodnega projekta Neprimerni spomeniki vas KUD Anarhiv (v sodelovanju s SF:ius) lepo vabi na predavanje Tihane Pupovac z naslovom:

Mnogi obrazi antikomunizma: Spomeniki Narodnoosvobodilnemu boju in revizionizem

Najprej bo na kratko predstavljen mednarodni projekt Neprimerni spomeniki, njegovi cilji in dozdajšnji rezultati. Nato bo sledil osrednji del predavanja, kjer bodo kritično razdelane razmere stanja NOB spomenikov in njihova trenutna recepcija v državah bivše Jugoslavije. Na koncu se bo odvila še diskusija z udeleženci.

Tihana Pupovac (1984, Zagreb) je doktorska študentka na Podiplomski šoli ZRC SAZU in samostojna kulturna delavka. Njena raziskovalna področja zajemajo filozofijo Jean-Jacquesa Rousseauja in moderno evropsko filozofijo, francosko postmarksistično teorijo, radikalno politiko in feminizem ter tudi teoretsko psihoanalizo. Pri svojem delu pa se poglablja še v zgodovino socializma, natančneje v kulturno produkcijo v socializmu. Od leta 2012 je sodelovala pri številnih projektih in dogodkih o socialističnih spomenikih ter uredila več prihajajočih publikacij o tematiki.

18891749_1587821627896814_6512540450892252213_o

Predavanje bo potekalo v torek, 6. 6., ob 18h v Klubu SOT 25,4 na Metelkovi.

Mednarodni projekt oziroma platforma »Neprimerni spomeniki/ Inappropriate Monuments« je nastala zato, da bi vzpostavila okvir za dolgoročno sodelovanje partnerskih organizacij iz držav bivše Jugoslavije, ki s svojim delom problematizirajo vprašanja vrednotenja in zaščite spomeniške zapuščine NOB-ja. Njen cilj je prav tako splošno vprašanje vseh javnih (velikokrat tudi nevidnih) spomenikov, zlasti v današnjem času: koliko delajo za spomin in koliko pravzaprav za pozabo.

Platforma je namenjena povezovanju državnih institucij in neodvisnih organizacij, krepitvi njihovih zmožnosti in širjenju raziskovalnih rezultatov zavoljo urejanja meddržavnih strategij, ohranjanja spomeniške zapuščine ter problematiziranja spomeniško-varstvenih politik. Članom platforme: SF:ius (HR), Moderna galerija (SLO), Centar za savremenu umjetnost Sarajevo (SCCA / pro.ba, BIH), Historijski muzej Bosne i Hercegovine (BIH), Grupa arhitekata (SRB) in Muzej istorije Jugoslavije (SRB); pa se je z letom 2017 pridružil še KUD Anarhiv.

Kaj skriva/odkriva rokopisna zapuščina Srečka Kosovela?, THL, 5.6., ob 20.00

Čeprav Srečko Kosovel slovenskemu gledališču ni popolna neznanka in so na osnovi njegovih tekstov nastale številne uprizoritve, pa njegovi poskusi dramske pisave še niso dobili svojega mesta obravnave. V četrtem, sklepnem pogovoru cikla Tekstualni proceduralizmi (nove) dramatike in njena genealogija, ki ga je zasnoval kolektiv sic!, v sodelovanju s Trubarjevo hišo literature pa ga organizira Škratova čitalnica (KUD Anarhiv), se bomo tako posvetili »dramskemu« delu Kosovelovega opusa. Njegove dramske zapise je omenjal že Alfonz Gspan (in kritiziral Antona Ocvirka, ker jih ne objavi), vendar so do danes ostali neobjavljeni in popolnoma zunaj fokusa raziskovalcev Kosovelovega opusa. Nekaj preliminarnih ugotovitev o teh zapisih (večinoma gre za osnutke in fragmente) bo predstavil raziskovalec Kosovelove zapuščine Miklavž Komelj (ki pripravlja knjižno izdajo Kosovelovih neobjavljenih zapisov – izšla bo pri založbi Goga).

srecko_kosovel

Pogovor bo vodil Rok Bozovičar.