Shakespearsko avtorsko vprašanje 4. srečanje: Shakespeare v Italiji: ponedeljek, 28.5. 2018, ob 17.30 v Knjižnici Šiška

Shakespearsko avtorsko vprašanje

  1. srečanje: Shakespeare v Italiji

ponedeljek, 28.5. 2018, ob 17.30 v Knjižnici Šiška

Prežetost dram in pesmi z italijanskimi motivi je doslej že mnoge raziskovalce napeljala na misel, da je avtor zagotovo obiskal Italijo. Ali natančnost v opisih pokrajine, mest, običajev in kulturnih značilnosti priča o izkušnji iz prve roke? Zakaj klasično shakespearoslovje oporeka neposredni italijanski navezi? Je Shakespeare, kdor koli je že bil, na lastne oči videl dela Palladia, Tiziana in Giulia Romana? Je tudi on iz Verone v Milano potoval z ladjo?

Vodi Tomaž Kovačič.

Varnejši prostori med feministično teorijo in prakso -Tea Hvala: 22.05.2018, ob 20.30, THL

Vljudno vabljeni na novo predavanje v okviru cikla “Feminizem danes”, ki ga pripravljamo v sodelovanju s Trubarjevo hišo literature. Tokrat se na bom predstavila Tea Hvala:

Z izrazom varni prostori za ženske je feminizem drugega vala označil strategijo od države in moških ločenega druženja in (so)delovanja žensk v samoorganiziranih javnih prostorih. A strategija je starejša od feminizma in starejša od kapitalizma; v srednjem veku so se ženske zbirale na gmajnah in tržnicah, kjer so si dialoško izoblikovale svoj pogled na dogajanje v skupnosti, ki se je razlikoval od pogleda moških. Danes koncept varnejših prostorov najpogosteje udejanjajo feministične in LGBT skupine, kot tehniko ograjevanja od pritiskov kapitala in zahtev po asimilaciji pa jih pod različnimi imeni (zaščiteni prostori, prostori za zatirane, kontrajavnosti, opozicionalni prostori, avtonomni prostori) srečamo v anarhističnih in drugih skupnostih, ki težijo k avtonomiji. Med varnejše prostore spadajo tudi ločena kopališča in savne za ženske, vse naštete, tudi na videz apolitične pobude, pa se soočajo z nerazumevanjem širše javnosti. Ta jim očita »separatizem«, »boječnost«, »omejevanje svobode govora« in celo »diskriminacijo moških«. A medtem ko feministična teorija tovrstne ugovore zlahka zavrne, se je pred težjo nalogo znašla ob vdiranju neoliberalne retorike v samo prakso ločenega delovanja. Kako nanjo vpliva psihologiziranje političnih razlik in individualiziranje strukturne izključenosti? In kako v dobi »nove brutalnosti«, ko zahodne države v imenu »nacionalne varnosti« ustrahujejo svoje državljane s »teroristi«, ob tem pa z najsodobnejšim orožjem tolčejo po izmišljenih sovražnikih, zagovarjati koncept varnejših prostorov za zatirane, če slednji s pristajanjem na neoliberalno retoriko sami mistificirajo nasilni izvor družbene nepravičnosti? O tem bo govora na primerih iz Jugoslavije, Slovenije, Nemčije in ZDA.

Odpovedano predavanje Pie Brezavšček bo izvedeno v mesecu septembru, ko bomo s ciklom nadaljevali.

FEMINIZEM DANES, NOV CIKEL V SODELOVANJU S TRUBARJEVO HIŠO LITERATURE: TRETJE PREDAVANJE: Družina pod feminističnim drobnogledom, Pia Brezavšček, 17.4., 20.30

Sociologi ji pravijo osnovna celica družbe in dejansko si družbo brez utemeljenosti na familializmu težko zamislimo, saj nas je večina odrasla v družinah in normativna predstava sreče in samoizpolnitve je pogosto povezana z lastnim družinskim življenjem. Ne le konservativni krogi, tudi neoliberalne opcije promovirajo družino, saj je nujna alternativa socialni državi in pomeni prihranek pri skrbstvenem delu in ekonomski varnosti. Družina pa je, paradoksalno, kljub pozivu k odpravi družine v Komunističnem manifestu, sveta celo za socialiste, saj si ne upajo drezati v temeljno vrednoto delavskega razreda. Ni pa družina najbolj pogosta oblika organizacije življenja – kakor pravita Barrett in McIntosh, kljub takemu vtisu in medijski promociji te oblike skupnostnega življenja, je bilo gospodinjstev tipa mama-oče-otrok/ci že leta 1982 v Veliki Britaniji zgolj tretjina. Najbolj natančna in glasna kritika samoumevnosti družine je morala priti s strani tistih teoretičark, ki so preučevale tlačeno pozicijo žensk v tem odnosu – s strani feminizma torej. Kritika družine je za feminizem nujna posledica njegovega detektiranja opresije »razreda žensk« (Delphy), saj se ravno v družinskem odnosu ženska podrejenost zelo natančno manifestira. Kritika družine pa je zaradi velikega odpora in sentimenta, povezanega z realnimi potrebami, ki jih izpolnjujemo v družinskih odnosih, po drugi strani ena izmed glavnih krivk za nepriljubljenost feminizma. Si zmoremo, ali vsaj želimo, po zgledu radikalnih feministk, ki so si to drznile že pred polovico stoletja, danes zamisliti, če že ne živeti nekaj, kar sta Deleuze in Guattari poimenovala anti-ojdipski odnosi?

Pia Brezavšček je doktorska študentka filozofije in samozaposlena kulturna delavka. Ima družino.

Predavanje je prestavljeno na september 2018.

Shakespearsko avtorsko vprašanje 3. srečanje: Edward de Vere, 17. grof Oxfordski, 24.04.2018

Shakespearsko avtorsko vprašanje

  1. srečanje: Edward de Vere, 17. grof Oxfordski

torek, 24.4. 2018, ob 18.00 v Knjižnici Šiška

Tokrat se bomo srečali s trenutno najpopularnejšim kandidatom za avtorstvo Edwardom de Verom, pravim renesančnim človekom, ki je pripadal eni najstarejših plemiških rodbin v Angliji. V kakšnem okolju se je izobraževal in kakšna so bila njegova zanimanja na področju umetnosti? V čem se je odlikoval in kaj so o njem menili sodobniki? Ali so podobnosti med njegovim življenjem in vsebino Shakespearovih del zgolj naključje?

Vodi Tomaž Kovačič.