POLIGONIJA: Sci-Fi in konec prihodnosti; THL, 29.3.2019, ob 20.00

Vabljeni na prvi literarni večer projekta Poligonija.

Ko slišimo besedo Sci-Fi, pomislimo na Julesa Verna in H. G. Wellsa. Kdaj se znanstvena fantastika dejansko rodi in kakšna je njena vloga? Branje odlomkov del, ki so snovala pogled na prihodnost in tehnologijo s komentarji.

Poligonija je interdisciplinaren projekt, ustanovljen pod okriljem društva KUD Anarhiv. Temelji na humanističnem preučevanju različnih družbenih problematik. Zasnovan je bil z željo ustvarjanja platforme za neinstitucionalen, interaktiven diskurz o različnih fenomenih, ki zaznamujejo našo družbo.

Projekt združuje študente različnih smeri, ki želijo misliti in razpravljati o sodobnem svetu in njegovih problematikah. Izvajamo predavanja, branja in pogovore, katerim z željo po odpiranju diskurza sledi diskusija s publiko. Izraz poligon, ki nudi osnovo za imenovanje skupine, etimološko konstruirata termina polles in gones, ki v klasični grščini pomenita več kotov, v sodobni grščini pa odražata naravo projekta: več pogledov.

Dogodek je sofinanciran s strani Fakultete za medije, Škratove Čitalnice Kulturnega umetniškega društva Anarhiv, Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Evropskega socialnega sklada EU.

POROČILO S ČETRTEGA FRANCOSKEGA LITERARNEGA KROŽKA – L’AMOUR LA FANTASIA

Na predzadnjem francoskem literarnem srečanju v tem letu smo se pogovarjali o precej kompleksnem, a zato tudi bogatem in večplastnem romanu alžirske pisateljice Assie Djebar z naslovom L’amour, la fantasia (Ljubezen, fantazija). Govorili smo o francoščini kot kolonizatorskem jeziku, o tem kako Assia ljubezen veliko lažje izraža preko svojega maternega jezika ter o samem zgodovinskem kontekstu, v katerega je roman postavljen. Čeprav smo morali za razumevanje marsikatere besede, pokukati tudi v (odličen) prevod, smo se imeli kot vedno imeli prav izvrstno!

Prihodnjič se vidimo 23. maja v prostorih Francoskega inštituta. Govorili bomo o romanu L’écume des jours (Pena dni), pisatelja Borisa Viana, ki doživel tudi filmsko adaptacijo.

Vabljene/i!

SHIZOFRENIJA IN VPRAŠANJE ŽENSKEGA POGLEDA V RUSKEM KULTURNEM OKOLJU, 2. APRIL OB 20.00

Spolne vloge se v ruskem kulturnem okolju oblikujejo podobno kot na Zahodu, na temeljih binarne delitve, a zaradi specifičnega družbeno-zgodovinskega konteksta je ta delitev v sodobni ruski kulturni zavesti ostala bolj zavezana tradicionalnim postavkam. Odnos do ženske, njena podoba kot tudi njena lastna zavest se za zahodni pogled, preko izkušnje drugega vala feminizma, ki prinese emancipacijo ženske tako v javni kot intimni sferi, kažejo kot konservativne. Drugi val feminizma je v sovjetskem kulturnem prostoru izostal oz. prišel z (veliko) zamudo, predvsem zaradi specifične družbene ideologije in situacije v času pozne odjuge in zgodnje stagnacije (1960–1970). Uradni patriarhalni diskurz oblasti o enakosti spolov je ostajal na ravni praznega označevalca.

V tem kontekstu bomo na predavanju predstavili dve izstopajoči imeni sovjetske filmske zgodovine, ki sta v falogocentrično govorico kinematografskega aparata posegli z drugačnim pogledom: Larisa Šepitko in Kira Muratova. V njunih filmih iz tega obdobja, Krila (Крылья, 1966) Larise Šepitko in tandemu Muratove, Kratka srečanja (Короткие встречи, Kira Muratova 1967) ter Dolga poslavljanja (Долгие проводы, 1971), avtorici v prvi vrsti premišljata vlogo in podobo ženske, ki lovi ravnotežje med podobo, kot jo od nje zahteva javni diskurz in to, ki jo zahteva intimni, kar v obdobju pozne odjuge in zgodnje stagnacije rezultira v shizofrenem občutju: kaj v obravnavani kulturno-zgodovinsko-družbeni situaciji pomeni biti ženska?

Poleg sociološke analize filmskih podob, ki izpostavlja sam družbeno-ideološki kontekst, se ključno vprašanje postavlja v kontekstu feministične filmske kritike in teorije kot kritično prevrednotenje in rekontekstualizacija terminov »ženski pogled« in »ženski film«. Tako se kaže kot nujno prevprašati vrednost določenih izjav ob prenosu konceptov zahodnega feminizma v sovjetsko oz. rusko okolje. Vprašali se bomo tudi, na kakšen način Šepitko in Muratova presegata uradno zastavljeno ideologijo v odnosu do filmskega medija ter se na ta način vpišeta v kontekst protikinematografije (counter-cinema).

Anja Banko (1992), filmska kritičarka, redaktorica oddaje o filmu Temna zvezda in redna sodelavka Redakcije za kulturo in humanistične vede Radia Študent. Kot magistrica francistike in rusistike se ukvarja tudi s prevajanjem literarnih in filozofskih tekstov iz obeh jezikov. Za svoje magistrsko delo »Vprašanje ženskega pogleda v ruskem filmu pozne odjuge in zgodnje stagnacije« je l. 2018 prejela Prešernovo nagrado Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Predavanje poteka v sklopu cikla Feminizem danes, ki ga Katja Čičigoj, Jasmina Založnik in Klara Otorepec organizirajo v Trubarjevi hiši literature v sodelovanju s KUD-om Anarhiv in Mestno knjižnico Ljubljana.

Francoski literarni krožek: L’amour, la fantasia, 21. marec 2019 ob 18:00–19:30

V SLOVENŠČINI:

Med novembrom in majem 2018/2019 bo v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana (Enota Šiška) že drugič potekal Francoski literarni krožek, kjer se bomo enkrat na dva meseca pogovarjali o enem izmed sodobnih romanov znanih frankofonih pisateljic in pisateljev.

Brali bomo v izvirniku, prav tako bo tudi krožek praviloma potekal v francoščini, torej bo namenjen vsem, ki imate solidno znanje francoskega jezika (vsaj nivo B1) in radi berete sodobno leposlovje.

Četrto srečanje se bo odvilo v četrtek, 21. 3, 2019, v Knjižnici Šiška in bo posvečeno romanu alžirske avtorice, Assie Djebar, ki nosi naslov L’amour, la fantasia. V njem se prepletata in dopolnjujeta osebna zgodba ženske pripovedovalke ter zgodovina Alžirije pod francosko okupacijo.
V Mestni knjižnici Ljubljana je dostopen tudi slovenski prevod romana Ljubezen, fantazija.

Zaželene so prijave na: aicha.boughazi.92@gmail.com

Krožek se izvaja v novembru, januarju, februarju (dijaška različica), marcu in maju. Zadnje, majsko srečanje bo izvedeno na Francoskem Inštitutu v Sloveniji.

Datum in roman zadnjega srečanja sta sledeče:
– četrtek, 23. 5. ob 18.00 L’écume des jours (Boris Vian)

Krožek se odvija v okviru programa Škratova čitalnica
Prav tako je podprt s strani Francoskega Inštituta Ljubljana, ki bo najbolj nadobudnemu udeležencu ali udeleženki ob koncu krožka podaril prav posebno darilce.

——————————————————————————————
EN FRANÇAIS:

Entre novembre et mai 2018/2019 nous organiserons en coopération avec la bibliothèque municipale de Ljubljana (unité Šiška) le Club de lecture français, dans lequel les personnes passionnées par la langue et la littérature francophone discuteront des différents romans francophones contemporains.

On lira les romans en version originale et les rencontres qui auront lieu une fois tous les deux mois seront en principe conduites en langue française. En conséquence la condition de participation est un bon niveau de français (au moins niveau B1) et bien évidemment l’amour de la lecture en langue française.

La quatrième rencontre de cette année scolaire qui aura lieu jeudi, 21. 3. 2019, dans les locaux de la biliothèque Knjižnica Šiška est destinée au roman de l’écrivaine algérienne Assia Djebar, intitulé L’amour, la fantasia. Dans celui-ci s’entremêlent la mémoire personnelle de la narratrice et l’histoire de l’Algérie sous l’occupation française.
La traduction slovène du roman est disponible dans la Bibliothèque municipale de Ljubljana.

Les inscriptions au préalable sur aicha.boughazi.92@gmail.com sont les bienvenue.

Le club aura lieu en novembre, janvier, fevrier (edition lyceenne) mars et mai de l’année scolaire 2018/2019. La dernière session, au mois de mai, se passera à l’Institut Français de Slovénie.

Voici la date et le roman des prochaines rencontres:
– Jeudi, 23. 5. à 18.00 L’écume des jours (Boris Vian)

Le club se déroule dans le cadre du programme Škratova čitalnica.
De plus, il est soutenu par l’Institut Français de Slovénie qui offrira à la fin du cycle au participant le plus motivé un cadeau bien spécial.