Feminizem danes: Izbrisana zgodovina in prepovedana prihodnost ženskega dela; THL, 4.6.2019 ob 20h

»Vsak feminizem je praksa genealogije, ampak hkrati tudi skrunitve – toliko tehničnega znanja je bilo zakopanega, njegove praktikantke pa eliminirane, da mora post-kiberfeminizem sodelovati v izkopavanju, kodiranju in dekodiranju podatkovnih trupel, zakopanih v mokrih zemeljskih tleh in vozliščih podvodnih komunikacijskih kablov«.Bogna M. Konior

Meredith Hay se v knjigi Daughters of Alchemy loti zakopane zgodovine delovanja žensk na področju znanosti v času renesančne Italije. Popisati delo žensk, kot so bile Caterina Sforza, Moderata Fonte, Lucrezia Marinella in Margherita Sarrocchi, ki so veliko prispevale k razvoju medicine, alkimije in astronomije, je bila zanjo, zaradi nedostopnosti in pomanjkanja gradiva, izjemno težka naloga. Danes popisovanje in sistematizacija dela žensk ni več tako zahtevna naloga (čeprav bo, zaradi propadanja ustaljenih načinov urejanja informacij, ki zdaj kapljajo čez robove člankov, knjig in preko meja starih disciplin, čedalje zahtevnejša), vendar se samo delo žensk srečuje s podobnimi težavami, kot se je v 16. in 17. stoletju. Delo žensk, ne glede na to, ali gre za znanstveno, teoretsko, feministično, seksualno, gospodinjsko ali kakšno drugo delo, namreč še vedno ostaja spregledano oziroma ignorirano. Kot piše Hay: »Niso ženske tiste, ki manjkajo na sliki, temveč smo mi tisti, ki moramo prilagoditi objektiv, da jih zaznamo. Gre za širjenje našega fokusa«. Tem spoznanjem navkljub še nismo prišli do točke, kjer bi upoštevali delo, ki so ga ženske opravile na področju feministične teorije, ko so oblikovale določene definicije in koncepte, ključne za razumevanje tako življenja žensk kot tudi delovanja družbe nasploh.

Fokus predavanja bo torej delo žensk, v dvojnem pomenu. Obravnavala bom aktualna feministična teoretska besedila, ki se ukvarjajo z različnimi oblikami ženskega dela. Spodaj tagane se namreč aktivno ukvarjajo z demistifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo ženske, in vztrajajo na tem, da moramo dejavnosti (in ne samo plačane dejavnosti) kot so seksualno ali gestacijsko delo, definirati kot delo. Vzpostavljajo temelje, na podlagi katerih lahko določena znanja in koncepti postanejo splošno razširjeni ali vsaj dostopni ženskam, ki jih zadevajo. Namen prepoznavanja in natančnega definiranja teh oblik ženskega dela je, z njihovimi besedami, redefinicija družbene reprodukcije, reproduktivnih pravic, nuklearne družine in dela nasploh.

Ker je zgodovina pokazala, da ne glede na ves trud žensko delo (v vseh oblikah) nenehno ostaja na marginah, razumljeno kot dopolnilno delo moških, ali popolnoma ignorirano, se bom potrudila korenine del teh avtoric zasaditi v prostor slovenskega teoretskega kanona.

#bognakonior #meredithray #sophielewis #junomac #mollysmith #julesjoannegleeson #donnaharaway #helenhester #maggienelson #alexispaulinegumbs #sadieplant #shulamithfirestone

Predavanje je del cikla “Feminizem danes”, ki ga organizirajo Katja Čičigoj, Klara Otorepec in Jasmina Založnik v sodelovanju s KUD-om Anarhiv in Mestno knjižnico Ljubljana

Anamarija Šiša, mlada raziskovalka na Katedri za medijske in komunikacijske študije na Fakulteti za družbene vede, sodelavka Radia Študent in migrantka.

POLIGONIJA: DOES THIS UNIT HAVE A SOUL?; osmo/za, 31.5.2019 ob 20h

Nedavno je tehnološki mogotec Elon Musk v intervjuju za Recode izjavil, da je sodobni človek postal kiborg, neločljivo povezan s tehnologijo in prostorom, ki ga ta odpira – s kiberprostorom. Idejo o slednjem je popisal ameriško-kanadski avtor William Gibson v svojem romanu Nevromant, ključnemu delu za literarno gibanje cyberpunka.

Ideje, ki so jih popisali cyberpunk avtorji, so v štiridesetih letih, od začetka cyberpunka, v veliki meri preselili iz polja fikcije v vsakdanjo realnost. Z vse hitrejšim tehnološkim razvojem se družba oblikuje v smeri cyberpunkovske tehnokratske družbe.

Na petkovem multimedijskem literarnem večeru bomo prebirali dela, ki so tvorila literarno gibanje cyberpunka in dela, prežeta s kritičnim pogledom na tehnokratsko bodočnost. Zanimalo nas bo, kakšno gibanje je cyberpunk (specifičen žanr ali derivat znanstvene fantastike) oz. če danes sploh še obstaja. V kolikšni meri se je preobrazil njegov pomen; ali je transformacija cyberpunka v zadnjih letih v vizualno estetiko resnična sprememba in ali je bila angažirana avantgardna vizija cyberpunka zgolj iluzija? Skozi multimedijsko formo dogodka bomo poskušali odgovoriti na vprašanje, če gre pri cyberpunku primarno za literarni ali vizualni fenomen in se vprašali, kakšna prihodnost se mu obeta.


Naložbo sofinancirata Republika Slovenija Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS in Evropska unija Evropski socialni sklad EU v sodelovanju s Fakulteto za medije, KUD Anarhiv – Škratova čitalnica in konzorcijem osmo/za.

POROČILO S PETEGA SREČANJA FRANCOSKEGA LITERARNEGA KROŽKA

Zadnje literarno srečanje tega študijskega leta se je odvilo na Francoskem inštitutu, ki je ob koncu naši najbolj zvesti obiskovalki, Dolores, podaril knjižno nagrado.

Čestitke Dolores! 

Spraševali smo se, kako je Boris Vian v romanu Pena dni (1947) za razliko od mnogih sodobnikov, ki so v svojih delih neposredno kritizirali grozote pretekle vojne, kritiko mnogih segmentov družbe podal na veliko bolj subtilen način. Bralca namreč popelje v čudežni svet pianokoktejlov, jazz glasbe Jean Sol-Partra, v katerem dobijo čas, prostor, ljubezen, delo in smrt popolnoma nov pomen.

Prav lepo vabljeni, da predlagate sodobna francoska knjižna dela za prihodnje leto na aicha.boughazi.92@gmail.com ter da se  nam pridružite na naših srečanjih v Knjižnici Šiška.

Lepe počitnice in se vidimo kmalu! 🙂

UMETNOST NADZOROVALNE INTELIGENCE; THL, 14.5.2019 OB 20.00

Premlevam načine, na katere so digitalne tehnologije vpete v intimne motivacije. Začenši s spolnimi roboti in dehumanizacijo, katere logiko porivajo nekateri podporniki tovrstne masturbacije, se v zadnjem času trudim razumeti tehnologije spreminjanja vedenjskih vzorcev in prepuščanje korporativnih ušes v domačo sfero. V polju poblagovljene intime in avtomatizacije skrbstva so sistemi osnovani na logiki označevanja, kategorizacije in rangiranja živečega. To predstavlja orodje nadzora ali celo iztrebljanja manjšin in kvir ali odklonskih ne-identitet.

Piscem jezikov kvantifikacije in slavilcem učinkovitosti v neprimernih trenutkih postavljam neprijetna vprašanja. Tresenje mojega glasu in hitrost bitja srca sta ob izdavljanju odvisna od predpostavljenega vpliva izzvanih, moči njihovih analitičnih orodij in samoumevnosti izrečenih argumentov. Ženejo me misteriji in ne algoritmi.

Nedavno sem v Mestu Združenih narodov, ki se nahaja v Kopenhagnu, občestvo razburila z vprašanjem primernosti podjetja Palantir za analizo le logističnih podatkov Svetovnega programa za hrano (WFP). Palantir je eno najpomembnejših ameriških podjetij za podatkovno analizo, znano po prikrivanju partnerstev z državnimi in mestnimi oblastmi ter obveščevalnimi agencijami. Z odgovorom o petletni pro bono analizi in neproblematičnosti hranjenja podatkov o hranjenju ljudi nisem bila zadovoljna. Na vprašanje, ali se jim zdi primerno sodelovati s podjetjem, katerega ustanovitelj ženskam pred leti javno ni privoščil volilne pravice, pa nisem dobila odgovora.

V predavanju se bom posvetila nasilju, ki ga omogočajo in reproducirajo podatkovne baze in algoritmi – oziroma navodila za manipulacijo naših življenj.

Predavanje je del cikla “Feminizem danes”, ki ga organizirajo Katja Čičigoj, Klara Otorepec in Jasmina Založnik v sodelovanju s KUD-om Anarhiv in Mestno knjižnico Ljubljana

Nika Mahnič piše, teoretizira in pleše interdisciplinarno. Diplomirala je iz spolnih robotov oziroma kulturologije in antropologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in magistrirala iz temne umetnosti velikega podatkovja na King’s College v Londonu. V magistrski nalogi je mislila proaktivnega tovariškega robota oziroma upravljalca omreženih naprav z emocionalno umetno inteligenco. Je soustanoviteljica inštituta Danes je nov dan, aktivistka pri Kampanji proti spolnim robotom, soustvarjalka festivala Grounded in publikacije Wonk Bridge. V kratkem bo zašla v biznis in Veliki Britaniji pomagala ustvariti nova delovna mesta.