Feminizem danes
Ameriški spletni slovar Meriam Webster je besedo ‘feminizem’ označil za besedo leta 2017. V preteklih nekaj letih so številne grožnje že pridobljenim pravicam žensk s strani konzervativnih vlad in civilnih iniciativ ter masovno medijsko razkritje spolnega nasilja v pravzaprav vseh delovnih okoljih, ob vztrajanju spolno zaznamovane neenakosti v domačem delu, plačilu in možnostih napredovanja, spodbudili množične proteste, medijske in spletne kampanije in druge akcije. Nemara je nastopil čas za (avto)refleksijo, ki navidezno popularizacijo feminizma postavi v kontekst zgodovine feminističnih bojev in sodobnih oblik patriarhalnih družbenih razmerij. V ciklu predavanj o feminizmu se bomo tako med drugim spraševali, kakšne so sodobne oblike delovanja patriarhalne oblasti in kakšni ključni problemi za feminizem danes; kakšne alianse lahko ta sklepa z drugimi, sorodnimi emancipatornimi boji; kako so se taktike organiziranja in delovanja spremenile s spremenjenimi družbenimi, ekonomskimi in tehnološkimi razmerami; v kakšnem odnosu so sodobne oblike organiziranja s preteklimi; kako misliti zgodovino misli in bojev, ki so se primorani vračati k domnevno že razrešenim problemom; kako misliti možnost feministične prihodnosti. Predavanja so namenjena predstavitvi problemov in njihovemu skupnemu pretresanju v sledečih pogovorih.
Cikel predavanj pripravljata Jasmina Založnik in Katja Čičigoj, v sodelovanju s KUD-om Anarhiv (v okviru programa Škratova čitalnica).
Predavanje 27. 2. 2018 ob 20.30
Identiteta onkraj identitete
Kako danes misliti subjekt feminizma?
Feminizem so od 80ih dalje pretresali kritični diskurzi, ki možnost mišljenja enotnega subjekta feministične politike postavljajo pod vprašaj z izpostavljanjem mnogoterih osi dominacije (rase, razreda, spolne usmerjenosti idr.), ki ženske razlikujejo med seboj. Četudi intersekcionalni pristopi, ki pri analizi jemljejo v zakup mnogotere osi dominacije, vse bolj prevladujejo v feministični teoriji in teoriji spolov, pa feministična gibanja in iniciative še danes zaznamujejo zgoraj orisana trenja: napadi zaradi izključevanja ne-belih ali ne cis-normativnih oseb na eni strani; pretenzije po univerzalni ženski solidarnosti ali pa namerno izključevanje neheteronormativnih oseb na drugi strani. In vendar nedavne masovne politizacije okoli reproduktivnih in drugih pravic žensk in proti spolnemu nasilju nad ženskami, obenem pa solidarnost mnogih tovrstnih gibanj z zahtevami po enakopravnosti drugih manjšin kažejo, da je ob izogibanju izključevanja nemara še vedno potrebno misliti tudi specifično nasilje nad ženskami kot ženskami in njegovo konstitutivno povezavo z drugimi oblikami nasilja. Predavanje bo zato s filozofskimi orodji skušalo artikulirati pogoje možnosti mišljenja subjekta feminizma po njegovi dekonstrukciji ter tako ponuditi politizirano razumevanje (ženske, spolno nebinarnih in drugih oblik politično zaznamovanih) drugosti kot osnovo radikalno egalitarne feministične orientacije.
Katja Čičigoj je filozofinja, ki zaključuje doktorski študij z disertacijo iz feministične filozofije na univerzi Justus-Liebig v Giessnu (Nemčija).
