Na zadnji septembrski dan se nam je v okviru projekta Aktivna sedanjost je prihodnost! predstavil Primož Medved. V izjemno aktualnem predavanju je predstavil koncept avtonomne trajnostne soseske. Primož je za vas pripravil tudi daljši sežetek predavanja, prav kmalu pa lahko pričakujete tudi posnetek intervjuja z njim!
Ne pozabite tudi na sodelovanje z nami v obliki memetov, ilustracij, sestavkov ipd., ob tem pa vas vabimo že na novo predavanje, v katerem bomo na primerih govorili o vlogi in pomena filma v družbeni konstrukciji realnosti. Več sledi!
Primožev sežetek predavanja:
Prehod v trajnostno, sonaravno družbo in kulturo ni mogoč brez temeljite spremembe naše celotne duhovnosti, etike, torej spremembe lestvice vrednot. Najbolj osnovna načela ekologije, kot je skrb za usklajen, harmoničen razvoj za večjo družbeno in ekološko naravnano zavest, stojijo v popolnem nasprotju s trenutno ekonomijo, ki homogenizira, standardizira družbo, naravo in individuume (Bookchin 1990).
Zagovorniki trajnostnega planiranja se skoraj vsi strinjajo, da je napačni urbani razvoj vzrok za družbena in ekološka neravnovesja. Trajnostne soseske torej predstavljajo eksperiment, ki naj bi ponudil odgovor na nevzdržnost trenutnega stanja okolja (družbenega ter naravnega). To naj bi bil nov aktivni bivalni model, skladen s sonaravnim razvojem. Trajnostna soseska je po Harveyu definirana kot neodvisno mesto znotraj mesta, ki ohranja simbolično bogastvo tradicionalne urbane forme, temelječe na bližini in dialogu raznolikosti.
Avtonomna trajnostna soseska je lahko razumljena kot avtonomna cona v mestu, kot paralelni urbani prostor (Williams 1990), kot heterotopija (Foucault 2007), ali kot proti-položaj dominantnemu netrajnostnemu sistemu.
Danes je nujno potrebno postaviti nek strukturni model avtonomnih trajnostnih sosesk, ki bi bil primeren kot orodje pri uvajanju sonaravnih načel pri načrtovanju sosesk in bi nadgrajeval obstoječa trajnostna urbanistična orodja. Strukturni model trajnostnih sosesk bi moral temeljiti na analizah že obstoječih uspešnih avtonomnih trajnostnih sosesk. Take soseske so skoncentrirane predvsem na severu Evrope: Bo-01 (Malmö, Švedska), Hammarby Sjöstad (Stockholm, Švedska), Vauban (Freiburg, Nemčija), Rieselfeld (Freiburg, Nemčija), Französisches Viertel (Tübingen, Nemčija), Kronsberg (Hannover, Nemčija), Culemborg (Lanxmeer, Nizozemska) in GWL-Terrein (Amsterdam, Nizozemska). Strukturni model bi lahko služil kot zgled za trajnostno vzdržen urbanizem 21. stoletja in bi trajnostne soseske obravnaval popolnoma interdisciplinarno.
IZHODIŠČA:
V nemški regiji Baden-Württemberg so bili priča verižnemu nastajanju avtonomnih trajnostnih sosesk. Po vzoru uspešne implementacije prve avtonomne trajnostne soseske Vauban v mestu Freiburg, ki je ustvarilo »referenco možnega«, so se začele ustvarjati nove trajnostne soseske: soseska Rieselfeld v samem Freiburgu in soseska Französisches Viertel v mestu Tübingen. Ta primer poudarja izjemen pomen vzpostavitve prve avtonomne trajnostne soseske v mestu, regiji, ker sproži verižno reakcijo v postavitvi novih trajnostnih sosesk. Glede na to, da v Sloveniji (in širši regiji) še ne obstaja avtonomna trajnostna soseska, bi bilo zanimivo ugotoviti, kje (v katerem mestu, na kateri lokaciji) bi se lahko najlažje implementirala prva tovrstna urbanistično družbena tvorba?
Kdo bi bil začetni nosilec (iniciator) v procesu nastajanja in oblikovanja avtonomne trajnostne soseske (katere organizacije, skupine, posamezniki, društva, itn.)?
