Feminizem danes: Izbrisana zgodovina in prepovedana prihodnost ženskega dela; THL, 4.6.2019 ob 20h

»Vsak feminizem je praksa genealogije, ampak hkrati tudi skrunitve – toliko tehničnega znanja je bilo zakopanega, njegove praktikantke pa eliminirane, da mora post-kiberfeminizem sodelovati v izkopavanju, kodiranju in dekodiranju podatkovnih trupel, zakopanih v mokrih zemeljskih tleh in vozliščih podvodnih komunikacijskih kablov«.Bogna M. Konior

Meredith Hay se v knjigi Daughters of Alchemy loti zakopane zgodovine delovanja žensk na področju znanosti v času renesančne Italije. Popisati delo žensk, kot so bile Caterina Sforza, Moderata Fonte, Lucrezia Marinella in Margherita Sarrocchi, ki so veliko prispevale k razvoju medicine, alkimije in astronomije, je bila zanjo, zaradi nedostopnosti in pomanjkanja gradiva, izjemno težka naloga. Danes popisovanje in sistematizacija dela žensk ni več tako zahtevna naloga (čeprav bo, zaradi propadanja ustaljenih načinov urejanja informacij, ki zdaj kapljajo čez robove člankov, knjig in preko meja starih disciplin, čedalje zahtevnejša), vendar se samo delo žensk srečuje s podobnimi težavami, kot se je v 16. in 17. stoletju. Delo žensk, ne glede na to, ali gre za znanstveno, teoretsko, feministično, seksualno, gospodinjsko ali kakšno drugo delo, namreč še vedno ostaja spregledano oziroma ignorirano. Kot piše Hay: »Niso ženske tiste, ki manjkajo na sliki, temveč smo mi tisti, ki moramo prilagoditi objektiv, da jih zaznamo. Gre za širjenje našega fokusa«. Tem spoznanjem navkljub še nismo prišli do točke, kjer bi upoštevali delo, ki so ga ženske opravile na področju feministične teorije, ko so oblikovale določene definicije in koncepte, ključne za razumevanje tako življenja žensk kot tudi delovanja družbe nasploh.

Fokus predavanja bo torej delo žensk, v dvojnem pomenu. Obravnavala bom aktualna feministična teoretska besedila, ki se ukvarjajo z različnimi oblikami ženskega dela. Spodaj tagane se namreč aktivno ukvarjajo z demistifikacijo dejavnosti, ki jih opravljajo ženske, in vztrajajo na tem, da moramo dejavnosti (in ne samo plačane dejavnosti) kot so seksualno ali gestacijsko delo, definirati kot delo. Vzpostavljajo temelje, na podlagi katerih lahko določena znanja in koncepti postanejo splošno razširjeni ali vsaj dostopni ženskam, ki jih zadevajo. Namen prepoznavanja in natančnega definiranja teh oblik ženskega dela je, z njihovimi besedami, redefinicija družbene reprodukcije, reproduktivnih pravic, nuklearne družine in dela nasploh.

Ker je zgodovina pokazala, da ne glede na ves trud žensko delo (v vseh oblikah) nenehno ostaja na marginah, razumljeno kot dopolnilno delo moških, ali popolnoma ignorirano, se bom potrudila korenine del teh avtoric zasaditi v prostor slovenskega teoretskega kanona.

#bognakonior #meredithray #sophielewis #junomac #mollysmith #julesjoannegleeson #donnaharaway #helenhester #maggienelson #alexispaulinegumbs #sadieplant #shulamithfirestone

Predavanje je del cikla “Feminizem danes”, ki ga organizirajo Katja Čičigoj, Klara Otorepec in Jasmina Založnik v sodelovanju s KUD-om Anarhiv in Mestno knjižnico Ljubljana

Anamarija Šiša, mlada raziskovalka na Katedri za medijske in komunikacijske študije na Fakulteti za družbene vede, sodelavka Radia Študent in migrantka.