Danes, 12.11. vas uradno vabimo na virtualno otvoritev razstave Sofije. Vabljeni tudi na ogled razstavnih slik, ki so postavljeni v Škratovi galeriji (Trg prekomorskih brigad 1, Ljubljana, prostor 314) do konca leta.

Sofija Leron. Člouk, pa tudi artist. Obstaja že neki časa, ampak ma rajš, če je tko underground pa to. Neki mauga folowerejev ma na instagramu, ampak tko res neki mauga.

Ne mara govorit o seb. Pusti da govori art. Se pogovarja z artom tko včasih, ampak ne tko k z rožami, sam tko telepatsko pač. Neki je not v teh slikcah. Majo nek potencial, ki ga proba spravt ven. Lohk bi nakladal kej o kakih novih dimenzijah, al pa kaka holistična jajca o tem kako vid stvari drgač kt običn smrtnik. Tko k je Van Gogh baje realno vidu tiste zvezde tko k jih je nasliku. Kar se njega tiče, je bil realist. Tut Sofija Leron je realist. Včasih je to bil breme in downer, ampak po tolikih krogih okol sonca, se pač nehaš sekirat. Tko da zdej dela art k je empowering.

Treba se je blo mal zamislit nad tem, kaj specifično te motive naredi posebne, zakaj glih ti in ne karkol druzga. In edina neka razlaga, ki se je udejanila v umu artista je pač zato k je nek upor not, nek boj. Lajf je fajt. Metaforično večino časa, učas tut dejansko. Ampak važn je, da se ne preda člouk. Tko da ja, lajf z glavo skoz zid, čej treba. Pa ja sj so tut momenti, k bi člouk najrajš kvitnu use skp. In a veš kva, to je čist ok. Dokler pol slej al prej se postav nazaj na noge in gre naprej. No nekak tko bi lahko ubesedila in  probala povedat kaj je fora teh slikc, če bi hotla jih pojasnat. Ampak na konc je vseen bolš, če folk k bo to vidu in si uzel kak moment al pa dva, da sam najde neki not, nek power za lajf.