Lunin med

////

Mateja Gorjup in Samo Kutin v glasbenem popotovanju poslušalce popeljeva v svet slovenskih ljudskih pesmi, pospremljenih z glasbili sveta, udeleženci pa se nama pri ustvarjanju zvočne pokrajine pridružijo s petjem in igranjem na glasbila in zvočila.

Medtem, ko pesem Pobelelo pole, pospremljeno z dvojno piščaljo, otroci podprejo z glasovnim oponašanjem živali ter z igranjem na zvonce in pastirske piščali, se pri pesmi Cigajnar posvetijo ritmiziranju na lonce, činele in doma izdelane cevne zvonce. Lepa Anka zapleše v velikem kolu ob spremljavi srednjeveškega glasbila hurdy gurdy, Neža pa svojo zgodbo o tem, kako je hod’la proso plet’, pove ob spremljavi afriške harfe n’goni in preprostih ropotuljic. Grmenje pričaramo s pločevinko in z dolgo vzmetjo, ko pa se mu pridružijo še zvoki dežnih palic, ptički in veter, imamo že pravo vremensko vzdušje za pesem Oj pojd d’žek ti.

Ko poveva, da improvizacija pomeni, da nihče ne ve, kaj bomo igrali, se otroci sproščeno pridružijo na odru in za konec ob spremljavi samodelujočega brenčečega enostrunskega glasbila ter pod okriljem dirigentske taktirke zvočijo s predmeti in z doma izdelanimi glasbili, pa naj so to glasne večmetrske plastične cevi z baloni – balunofoni, večtonsko tolkalo iz bojlerja in klarineti iz slamic ali pa le lesene palice, kovinske šalice, baloni in budilka. Vse se združi v navdušujoč improviziran orkester.

Mateja se je ljudskih pesmi naučila prek ustnega izročila, brskanja po arhivskih posnetkih in študija etnologije in kulturne antropologije, Samo pa je nekatera glasbila izdelal sam, druga nabral na potovanjih v tuje kraje in jih glasbeno spoznal kot samouk. Nastopajoča imava obilo izkušenj pedagoškega dela z otroki, kar pripomore k odlični komunikaciji s sodelujočimi.