Cilji:
– nuditi mladim prostor za razstavo del,
– zagotoviti trajnost projektnih delavnic in izdelkov, ki nastajajo na delavnicah,
– vzpostaviti sodelovanje s sorodnimi organizacijami,
– ponuditi možnost vzpostavitve osnov postavljanja razstav,
– odprli smo javni poziv k delom, ki jih bom zbirali tudi v leti 2020 in 2021!
Zaenkrat razstavljenih del še ne zmoremo honorirati, nudimo pa potrdila oz. priporočila o razstavljenih delih.
Vljudno vabimo mlade ustvarjalke in ustvarjalce k skupnemu sodelovanju. Če želite svoja dela razstaviti v Škratovi galeriji nam prosim pišite na skratovacital@gmail.com
Rezultati 2020
V četrtek 12.11.2020 smo otvoritev galerije anonimne umetnice Sofija Leron prestavili v virtualni svet, deset najbolj odmevnih slik lahko sedaj dosežete s klikom ali do konca leta 2020 v prostorih Škratove galerije. Umetnica želi ostati anonimna zato je pripravila poseben intervju tukaj, spodaj najdete virtualno galerijo.
Rezultati 2019
V petek, 25. 10. 2019 smo otvorili likovno razstavo avtorice Monike Pešič. Ob pogostitvi nam je Monika tudi povedala, da je tekom svojega študija sočasno razvijala svoje zanimanje za telo in barvo. Barva je v njenem slikarstvu glavna nosilka slikovne strukture ter vodi tako poteze čopiča kot tudi določa čutenje in vsebino. Barva na njenih delih svoj prostor največkrat zasede kakor pljusk – po načelu slučajnosti in spontanega gibanja.
Mineštra predstavlja mešanico avtoričinih starejših del v prepletu z najnovejšimi deli.
Rezultati 2018
Otvoritev razstave del Hane Hunjet z naslovom “Iz majhnega vesolja” v centru Ljubljane, na Kersnikovi ulici.
Hana Hunjet je študentka 4. letnika likovne pedagogike, ki v sliki in risbi raziskuje linije in oblike ter s tem kompozicijo, slednje pa s poetično intenco nadgrajuje z izbiro barv in vzorci. Dela so v večini abstraktna in razen naključnih subjektivnih ugotovitev gledalca ne nosijo jasne vsebine, s tem pa zavzemajo čisto likovno sfero.
Rezultati 2015
Postavitev in otvoritev razstave del Alme Karlin Šivec z naslovom “Kjer se ena stvar konča in naslednja prične” na Kersnikovi ulici v centru Ljubljane:
»Kje se ena stvar konča in naslednja prične?« je vprašanje britanskega umetnika Iana Monroea, ki kot osnova služi delom razstave Alme Karlin Šivec. V seriji del avtorica namreč raziskuje različnost meja, robov, prehodov, ki so lahko tako odsekano ostri kot skoraj neopazni. Različni načini prehajanja so podani v seriji kolažev in grafik, katerim je puščena surovost umetniškega izraza, ki gleda izza robov namenoma strganega in zapacanega papirja. Kljub elementom navidezne grobosti pa je med deli stkana prefinjena rdeča nit, ki na vsebinski ravni posredno in neposredno povezuje umetnost in modo. Prikazuje, da vsak navdih, od vzorca do arhitekture, nakazuje na razvoj najučinkovitejšega okrasa človeškega telesa – oblačila.
Alma Karlin Šivec je dijakinja 4. letnika Gimnazije Bežigrad, ki goji neizmerno strast do umetnosti, še posebej pa do modnega oblikovanja. Tekom osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja se je udeleževala risarskih, slikarskih, šiviljskih tečajev, umetniških poletnih šol ter se udejstvovala na umetniških natečajih, svojo izobraževalno in poklicno pot želi nadaljevati s študijem modnega oblikovanja. Oblačila namreč dojema kot ultimativni izraz človekove osebnosti in hvalnico človeškemu telesu.
Razstava Alme Karlin Šivec se odvija v okviru Škratove Galerije, projektne vsebine, ki mladim umetnicam in umetnikom skuša omogočiti, da predstavijo svoja dela širši javnosti. Škratova Galerija je del triletnega programa Škratova Čitalnica, ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana, razstavo pa je pomagala pripraviti tudi oseba, zaposlena prek Programa javnih del 2015. Razstava bo na ogled do julija 2016.
Rezultati 2014:
-oblikovanje platforme v Škratovem bibliobusu,
-organizacija dveh razstavnih dogodkov:
- multimedijska razstava naslovnic neodvisne založbe Š.O.P Records
- razstava naslovnic založbe Š.O.P Records, razstava dela mladega srbskega umetnika Ognjena Kovačevića, ki se je javil na naš poziv:
Več o umetniku:
Gostujoči slikar Ognjen Kovačević, rojen leta 1986, v Senti (Republika Srbija). Diplomiral je na Fakulteti za uporabne umetnosti, oddelek za restavratorstvo in konservatorstvo. Trenutno dela v Centralnem inštitutu za konservatorstvo (CIK) v Beogradu.
Naslov dela: Igra
Tehnika: olje na platnu
Dimenzije: 80 x 40 cm
Leto: 2013–2014
Slika Igra Ognjena Kovačevića nas je pritegnila v Španskem kulturnem centru Cervantes v Beogradu na selektivni razstavi Godina Kortasar 2014. Pri sliki je zanimivo izpostaviti, da gre za sliko v nastajanju, brez zaključene podobe. Slikar pri svojem delu osnovne gradnike slike spreminja iz dneva v dan in na ta način nenehno upodablja drugačno fiksirano podobo ter vsakič nove mreže znakov. Prav v tem je njegova aktualnost, saj gre proti logiki kapitalistične proizvodnje in fordistično izmerjenemu času, ki sta strogo določena za proizvodnjo produkta, kateremu obstoj določi bitka na globalnem trgu. Na ta način je slikar ujel specifično polje, ekspresivnost, ki ni nikamor pripeta, če uporabimo besede Bojane Kunst. Slika je tako vedno pripeta na sedanjost, na trenutek in na lastno izmuzljivo prezenco, s čimer ozavesti izmuzljivost bivanja in naredi viden slikarjev proces dela. Slikar namreč do tega ni prišel zavestno, prek razmisleka ali teorije, ampak čisto iz svoje materialne okoliščine, ki pogojuje umetniški proces. Na ta način se slika izmika opredelitvi z določenim umetnostnim slogom in formalni umestitvi v tradicionalno genealogijo slikarstva in od nas zahteva drugačen pristop. Prosto po Alainu Badiouju bi lahko rekli, da slikar upodablja trenutek pred imenovanjem, s čimer se izogne časovni določenosti, v sliki je nekaj pred-časovnega. V njej se izreka izmikajoča razsežnost misli.
Izmikajoča razsežnost slike se ne prekine s tržno menjavo – prodajo slike, saj je slika tudi potem zamišljena kot potencialni prostor za nadaljnjo slikarjevo delo, s čimer se upira ustaljenim principom kanoniziranja in kapitalistične proizvodnje.
Zora Žbontar
Naslovnice ŠOP Records
Naslovnice neodvisne podpodne založbe ŠOP Records odražajo aspekte, h katerim stremi tudi sam kolektiv ustvarjalcev, s katerimi založba sodeluje. Predvsem je v ospredju moč zaznati prisotnost diskurza »naredi sam«, ki izpričuje kritično držo v odnosu do uveljavljenih institucionaliziranih produkcijskih oblik. Kot glasba, se tudi naslovnice referirajo in poigravajo z vtisi iz popularne kulture ter jih ponekod šaljivo, drugod pikro umeščajo v sebi lasten diskurz organiziranja podob.
Nina Cvar