Feminizem danes

Ameriški spletni slovar Meriam Webster je besedo ‘feminizem’ označil za besedo leta 2017. V preteklih nekaj letih so številne grožnje že pridobljenim pravicam žensk s strani konzervativnih vlad in civilnih iniciativ ter masovno medijsko razkritje spolnega nasilja v pravzaprav vseh delovnih okoljih, ob vztrajanju spolno zaznamovane neenakosti v domačem delu, plačilu in možnostih napredovanja, spodbudili množične proteste, medijske in spletne kampanije in druge akcije. Nemara je nastopil čas za (avto)refleksijo, ki navidezno popularizacijo feminizma postavi v kontekst zgodovine feminističnih bojev in sodobnih oblik patriarhalnih družbenih razmerij. V ciklu predavanj o feminizmu se bomo tako med drugim spraševali, kakšne so sodobne oblike delovanja patriarhalne oblasti in kakšni ključni problemi za feminizem danes; kakšne alianse lahko ta sklepa z drugimi, sorodnimi emancipatornimi boji; kako so se taktike organiziranja in delovanja spremenile s spremenjenimi družbenimi, ekonomskimi in tehnološkimi razmerami; v kakšnem odnosu so sodobne oblike organiziranja s preteklimi; kako misliti zgodovino misli in bojev, ki so se primorani vračati k domnevno že razrešenim problemom; kako misliti možnost feministične prihodnosti. Predavanja so namenjena predstavitvi problemov in njihovemu skupnemu pretresanju v sledečih pogovorih.

Cikel predavanj pripravljata Jasmina Založnik in Katja Čičigoj, v sodelovanju s KUD-om Anarhiv (v okviru programa Škratova čitalnica).

Predavanje 27. 2. 2018  ob 20.30

Identiteta onkraj identitete

Kako danes misliti subjekt feminizma?

Feminizem so od 80ih dalje pretresali kritični diskurzi, ki možnost mišljenja enotnega subjekta feministične politike postavljajo pod vprašaj z izpostavljanjem mnogoterih osi dominacije (rase, razreda, spolne usmerjenosti idr.), ki ženske razlikujejo med seboj. Četudi intersekcionalni pristopi, ki pri analizi jemljejo v zakup mnogotere osi dominacije, vse bolj prevladujejo v feministični teoriji in teoriji spolov, pa feministična gibanja in iniciative še danes zaznamujejo zgoraj orisana trenja: napadi zaradi izključevanja ne-belih ali ne cis-normativnih oseb na eni strani; pretenzije po univerzalni ženski solidarnosti ali pa namerno izključevanje neheteronormativnih oseb na drugi strani. In vendar nedavne masovne politizacije okoli reproduktivnih in drugih pravic žensk in proti spolnemu nasilju nad ženskami, obenem pa solidarnost mnogih tovrstnih gibanj z zahtevami po enakopravnosti drugih manjšin kažejo, da je ob izogibanju izključevanja nemara še vedno potrebno misliti tudi specifično nasilje nad ženskami kot ženskami in njegovo konstitutivno povezavo z drugimi oblikami nasilja. Predavanje bo zato s filozofskimi orodji skušalo artikulirati pogoje možnosti mišljenja subjekta feminizma po njegovi dekonstrukciji ter tako ponuditi politizirano razumevanje (ženske, spolno nebinarnih in drugih oblik politično zaznamovanih) drugosti kot osnovo radikalno egalitarne feministične orientacije.

Katja Čičigoj je filozofinja, ki zaključuje doktorski študij z disertacijo iz feministične filozofije na univerzi Justus-Liebig v Giessnu (Nemčija).

Tako slabi, da so dobri!

Cikel Slabi filmi naletel na izjemen odziv! 

Nadaljevanje tudi v letu 2018!

Malo drugače, a še vedno z najslabšimi filmi vseh časov!

Se nam želiš pridružiti, spremljaj nas na kanalu Facebook ali nam piši na skratovacital(at)gmail.com!

Dobivamo se enkrat mesečno – naslednje srečanje 17. 02. 2018!

Z velikim zadovoljstvom sporočamo, da bomo v letu 2018 v sodelovanju z MKLJ – enota Šiška začeli z novim ciklom, ki ga bo vodil naš sodelavec in član društva, Tomaž Kovačič. Cikel bo predstavil dokaj kontroverzno področje literarne zgodovine, ki pa z neodvisnim raziskovanjem, medmrežjem in sodobno popkulturo (npr. film Anonymous iz leta 2011) bolj in bolj prihaja v ospredje javnega zanimanja. Zakaj obstaja dvom, da del, ki jih poznamo kot dela Williama Shakespeara, ni napisal mož iz Stratforda? Kdaj so se začenjali pojavljati dvomi? Ali je možno, da je Shake-speare psevdonim? Kdo so poleg Marka Twaina in Sigmunda Freuda znani skeptiki? Kdo so alternativni kandidati za avtorstvo? Kako tudi ortodoksna shakespearologija z novimi raziskavami dele dram pripisuje drugim avtorjem (kot recimo dele Henrika VI. Christopherju Marlowu)? Odvila se bodo štiri srečanja, in sicer do konca pomladi.

I. srečanje: Zakaj vprašanje?

ponedeljek, 26.2. 2018, ob 17.30 v Knjižnici Šiška

Srečali se bomo z razlogi, ki porajajo dvom o avtorstvu Williama iz Stratforda – vse od v oči bodečih biografskih vrzeli do široke razgledanosti, o kateri pričajo drame. Ali gre morda za pisca, ki je pisal pod psevdonimom? Koliko vemo o avtorjih, ki so bili njegovi sodobniki, in kaj lahko ugotovimo ob takšni primerjavi? Kdaj so se pojavili prvi dvomi?

Srečanja, ki jih soorganizirata Škratova čitalnica (KUD Anarhiv) in Knjižnica Šiška (MKLJ), se odvijajo enkrat mesečno, vodi jih Tomaž Kovačič.

Shakespearsko avtorsko vprašanje finančno podpirajo Knjižnica Šiška in Mestna občina Ljubljana – Urad za mladino.

V letu 2017 smo v sodelovanju z Društvom ŠKUC organizirali prvo Šolo kritičnega branja in pisanja, ki je naletela na zelo dober odziv. Več spodaj.

V sodelovanju z Info centrom Škuc je bila med 13. in 20. novembrom organizirana brezplačna šola kritične medijske pismenosti v času digitalnih medijev. Šolo je vodil Robert Bobnič, organizirana je bila v dveh sklopih oziroma srečanjih. Prvo, potekalo je 13. novembra od 18.00 do 20.00 v prostorih Galerije Škuc, je bil namenjen teoretskemu spoznavanju s produkcijskimi, distribucijskimi in recepcijskimi pogoji nastajanja medijskih diskurzov znotraj digitalne kulture, predvsem pa spoznavanju razbiranja različnih ideoloških učinkov na digitalnih platformah delujočih diskurzov. Srečanje je bilo zastavljeno na način predavanja z izbranimi primeri iz medijske prakse in s sprotno skupinsko naravnano refleksijo udeležencev šole. Na podlagi refleksije in v sodelovanju z vodjo šole so si udeleženci na koncu srečanja izbrali temo in način kritične evalvacije določenega medijskega primera. Na voljo so imeli teden dni časa za pripravo, saj je bilo drugo srečanje, ki je prav tako v galeriji Škuc potekalo 20. novembra od 18.00 do 20.00, namenjeno njihovi predstavitvi. Predstavitvi je sledila diskusija, katere namen je bil predvsem vzpodbuda razmišljanju o institucionalnih možnostih izobraževanja kritične medijske pismenosti v času digitalnih medijev.

Poročilo je pripravil Robert Bobnič.

Delavnico LGBT kritike smo na Festival LGBT filma 2017 (s partnerjema KUD Anarhiv in Društvo Škuc) izvajali prvič. Namen prve delavnice je bil izpostaviti vse bolj kritiško priznana LGBT/queer dela, udeležence/udeleženke delavnice spodbuditi h globljemu razmišljanju o filmih in jih naučiti osnove pisanja filmske kritike. Mentorica delavnice je bila filmska kritičarka Jasmina Šepetavc. Prijavljenih je bilo 7 udeležencev, poslušali pa so dve predavanji: na prvem smo se poglobili v zgodovino LGBT filma in filmske kritike, teorije in glavnih problemov prikazovanja LGBT oseb na velikem platnu. Predavanje je vključevalo gledanje filmskih primerov in interaktivno sodelovanje udeležencev – prepoznavanja glavnih tematik, pogostih stereotipov, žanrov ipd. in analiza del.Na drugem srečanju smo spoznavali zakonitosti pisanja filmske kritike – strukturo, pogoste napake, različne pristope k pisanju –, kot tudi delo kritika onkraj pisanja (kako pristopati do urednikov, plačilo, tuji in domači filmski festivali, tuje in domače filmske publikacije, tuje in domače filmske delavnice, združenja filmskih kritikov).Nato so si udeleženci izbrali dva festivalska filma, o katerih so pisali svoje prve recenzije. Mentorica je skozi teden in po festivalu z vsako pisko/piscem delala individualno, komentirala in popravljala pisne recenzije. Po izboru glavnega urednika Ekrana Cirila Oberstarja je bila številki december 2017 – januar 2019 objavljena recenzija filma 120 utripov na minuto udeleženke Veronike Foška Šaina, na spletnem Ekranu pa še tri recenzije udeleženk Maše Radi in Mance Gosenica (http://ekran.si/delavnica-lgbt/).

Poročilo je pripravila Jasmina Šepetavc.

Glede na to, da je december že pregovorno izjemno pester mesec, kar se tiče kulturno-izobraževalnih dogodkov, smo bili še toliko bolj veseli, da se je ekskurzije, ki smo jo so-organizirali z našim dragim partnerjem SF:ius, udeležilo kar nekaj obiskovalk in obiskovalcev. Ob odličnem vodstvu smo se naučili veliko novega, spletli pa smo tudi veliko novih vezi.

V petek, 22. 12. 2017, se nas je na otvoritvi fotografske razstave Kristjana Sedeja z naslovom Serija fotografij Plečnikovega spomenika padlim domačinom v Veliki Bučni vasi na Dolenjskem zbralo lepo število obiskovalk in obiskovalcev.

Spodaj pa objavljamo nekaj fotografij, posnetih na dogodku, ki so ga pospremili tudi glasbeni takti Joza Elektronika Carja Groma in DJ Boba.

Vljudno vabljeni na fotografsko razstavo Kristjana Sedeja z naslovom Serija fotografij Plečnikovega spomenika padlim domačinom v Veliki Bučni vasi na Dolenjskem, ki bo

22.12.2017, ob 20.00,  v prostorih Škratove čitalnice

Fotografska razstava obsega serijo fotografij Plečnikovega spomenika padlim domačinom v Veliki Bučni vasi na Dolenjskem, posnete septembra letos. Del fotografij je bil uporabljen za vizualno ponazoritev na predavanju o spomeniku 27. septembra na Metelkovi v sklopu mednarodnega projekta Neprimerni spomeniki, razstava pa vključuje še nekaj neuporabljenih fotografij.

Namen razstave je vizualizirati spomenik, ki je zaradi pomanjkanja katalogizacije Plečnikovih spomenikov, posvečenih NOB-ju, težje dostopen skozi literaturo. Razstava tako ponuja novo platformo za širjenje zavesti o stanju spomenika, ki danes ne odraža unikatne zgodbe, ampak nakazuje nastajajočo univerzalno zgodbo slovenskih spomenikov, posvečenih NOB-ju. Fotografije na eni strani prikazujejo izjemno domišljeno in inovativno dekorativno noto Plečnika, ki je uspel kombinirati elemente ikonografije socialističnega realizma z ikonografijo krščanske in poganske umetnosti, na drugi strani pa trenutno stanje, ki nikakor ne poudarja umetniške vrednosti, ampak degradira umetniški artefakt na nivo propadajočega objekta. Fotografije tako bolj neposredno ponujajo vpogled v sedanjost bolje, kot bi jo uspeli osvetliti z besedami. Razstava, ki v konceptualni vrednosti na nekaterih nivojih presega predhodno predavanje, je zato logično nadaljevanje samega projekta.

Kristjan Sedej je Kristjan Sedej (1998) je študent umetnostne zgodovine in japonologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Zanima ga moderna in sodobna umetnost ter vpliv socio-politčnih faktorjev na umetniško produkcijo ter izoblikovanje kolektivnih in individualnih percepcij umetnosti.

Razstava se odvija v okviru Škratove galerije, programske vsebine Škratove čitalnice, ki jo finančno podpira Mestna občina Ljubljana in v okviru mednarodnega projekta Neprimerni spomeniki, ki ga finančno podpirajo Mestna občina Ljubljana in fundacija Kultura Nova (Hrvaška).

Več o mednarodni platformi Neprimerni spomeniki/Inappropriate Monuments, ki si prizadeva za zaščito in ohranjanje antifašistične dediščine ter spomeniške zapuščine NOB-ja na območju nekdanje Jugoslavije, si lahko preberete na: http://inappropriatemonuments.org/en/.

EKSKURZIJA: Ilirska Bistrica – Hrib svobode
(10. 12. 2017)

KUD Anarhiv v sodelovanju s hrvaško nevladno organizacijo SF:ius (Socijalni rub: zanimljive neispričane priče) organizira brezplačno izobraževalno ekskurzijo na Hrib svobode oziroma Brinškov hrib (433 m n. m.), ki se vzpenja nad Ilirsko Bistrico.

V nedeljo, 10. 12., se bomo skupaj zapeljali do Ilirske Bistrice in se pod strokovni vodstvom sprehodili skozi park, kjer si bomo ogledali enega najlepših spomenikov NOB v Sloveniji, posvečenemu tretji prekomorski udarni brigadi (odkritemu l. 1966), in spomenik padlim članom organizacije TIGR in protifašistom iz doline Reke, Brkinov in Zgornje Pivke (odkritemu l. 2001) v neposredni bližini. Oba spomenika sta delo kiparja Janeza Lenassija, pri čemer je prvi nastal v sodelovanju z arhitektko Živo Baraga.

Iz Ljubljane in Zagreba bo organiziran brezplačen avtobusni prevoz, proti doplačilu pa bo poskrbljeno tudi za kosilo/malico v lokalnem gostišču.

Natančen program in ura odhoda bosta sporočena naknadno. Prijave sprejemamo do (vključno) četrtka, 07. 12., na naslednjih naslovih:

Za odhod iz Zagreba: sfius@sfius.org
Za odhod iz Ljubljane: skratovacital@gmail.com

Sporočite nam svoje ime in priimek ter kontaktno številko. V »zadevo« nujno vpišite Prijava na ekskurzijo. Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavami.

Ekskurzija poteka  v  okviru mednarodnega projekta Neprimerni spomeniki, ki ga finančno podpirajo Mestna občina Ljubljana in fundacija Kultura Nova (Hrvaška).

Več o sami mednarodni platformi Neprimerni spomeniki/Inappropriate Monuments, ki si prizadeva za  zaščito in ohranjanje antifašistične dediščine ter spomeniške zapuščine NOB-ja na območju nekdanje Jugoslavije, si lahko preberete na: http://inappropriatemonuments.org/en/.

http://kudanarhiv.org/  www.sfius.org

IZLET: Ilirska Bistrica – Hrib svobode

Vljudno vabljeni na Filmski klub Škratove čitalnice in Knjižnice Šiške: gostja Jasmina Šepetavc

Knjižnica Šiška

21.12. 2017, ob 18.00 

NOVI KOREJSKI FILM

Predavanje bo predstavilo fenomen mednarodno uspešnih južnokorejskih filmov in režiserjev/režiserk, ki v zadnjih dveh desetletjih osvajajo globalna občinstva in kritike. Najprej se bomo posvetili razvoju južnokorejskega filma, nato pa se bomo posvetili ključnim filmskim primerom novega korejskega filma in žanrom, ki so se razvili pod njegovo oznako, ter zgodovini in umeščenosti podob, ki veliko razkrivajo o nedavni južnokorejski zgodovini, pa tudi o hitrih družbeno-ekonomskih transformacijah in odnosih med spoli.

Jasmina Šepetavc je filmska kritičarka in urednica, ki redno piše za revijo Ekran in Dialoge. Je doktorska študentka Študij spolov in selektorica slovenskega Festivala LGBT Filma.

Filmski klub Škratove čitalnice in Knjižnice Šiška finančno podpirata Mestna knjižnica in KUD Anarhiv (Škratova čitalnica).

Vljudno vabljeni na novo predavanje Petre Meterc: 

Feministične pisave afriških in afroameriških avtoric II. 

18. 12. 2017, ob 18.00

 Knjižnica Šiška

Na prvem predavanju smo spoznali pojme kot so kot so post-kolonialni feminizem, feminizem tretjega sveta, črni feminizem, afriški feminizem ter se posvetili leposlovju pionirskih afriških romanopisk. Na drugem predavanju bomo predstavili afroameriške ženske avtorice kot so Zora Neale Hurston, Toni Morrison, Alice Walker in Maya Angelou. Pogledali bomo, kako v svojih delih naslavljajo lastno izkušnjo rase in spola, v kolikšni meri lahko njihove misli označimo za feministične ter poskušali ugotoviti, kako se  v svojem pisanju približujejo ali razlikujejo od svojih sodobnic prek Atlantika.

Predavanje bo izvedla Petra Meterc, prevajalka, publicistka, novinarka, učiteljica tujih jezikov, od 2010 sodelavka Redakcije za kulturo in humanistiko Radia Študent, od 2011 urednica redne programske oddaje Tu pa tam.

Cikel Feministične pisave afriških in afroameriških avtoric sofinancirajo Mestna knjižnica Ljubljana in Mestna občina Ljubljana – URAD za mladino,  v okviru programa Škratova čitalnica.