V sodelovanju s Fakulteto za medije smo bili s projektom Analiza položaja človeka v času moderne tehnologije in vpliv njegovega dojemanja tehnoloških sprememb skozi umetniško produkcijo uspešni na javnem razpisu ŠIPK.

Namen projekta je z interdisciplinarnimi družboslovnimi in humanističnimi pristopi proučiti vpliv moderne tehnologije na posameznika in družbo kot celoto. Poudarek bo na vplivu dojemanja tehnoloških sprememb kot se kažejo v umetniški produkciji in nastanku novih umetniških praks, saj se ravno v umetnosti subtilno odražajo družbene spremembe in njih dojemanja.

Cilj je osvetliti družbeni in kulturni pogled na spremembe, ki so nastale kot posledica tehnološkega razvoja skozi zgodovino in preoblikovale tako družbo in kulturo kakor tudi (samo)dojemanje posameznika v odnosu do moderne tehnologije ter s tem odpreti prostor za premislek o družbenem in kulturnem položaju ter vlogi človeka v svetu, v katerem tehnologija nadomešča njegove zgodovinsko in družbeno pripisane vloge.

Študentje različnih disciplin bodo oblikovali vsebinsko zasnovo na skupno temo vprašanja človeka v svetu moderne tehnologije. Individualno proučevane teme s specifičnega vidika bodo v obliki javnih predavanj in pogovorov, ki bodo ponujali različne poglede in možne rešitve istega problema, prenesli v javni prostor z namenom ozaveščanja, senzibiliziranja in opolnomočenja zainteresirane javnosti.

Več sledi …

Ob smrti Marine Ginestà l. 2014 ji je britanski časopis The Telegraph posvetil kratek zapis kot spomin na poslednjo živečo francosko veteranko španske državljanske vojne. Obenem je pribeležil tudi kratek opis fotografije, ki je Marino pred več kot 70 leti ustoličila kot »antifašistično borko« in »skrivnostno lepotico«: »Osupljiva Ginestà od strani neposredno zre v (op. fotografsko) lečo s posmehljivim nasmehom, ne da bi se zmenila za dramatične dogodke, ki se odvijajo v mestu pod njo. Puška je sproščeno obešena na njeni rami, rokavi njene uniforme so zavihani navzgor v poletnem soncu, medtem ko ji veter kuštra lase čez njene nežne ličnice«. Takrat sedemnajstletnica, ki je držala puško prvič in edinič prav za to fotografijo in ni bila borka, ampak novinarka in prevajalka, je nevede postala (takrat brezimna) »komunistična junakinja« in se vpisala v železni repertoar revolucionarnega imaginarija – tako reprezentacije revolucije same kot vloge ženske v revolucionarnem boju.

Podoba ženske je sicer že stoletja prisotna v revolucionarni ikonografiji kot alegorija revolucije in utelešenje njenih idealov. Žal pa te podobe lahko služijo kot kulisa realni izključenosti in pogosto neenakovredni obravnavi žensk v revolucionarnih gibanjih, kljub temu, da se ta gibanja ponekod zavzemajo za njihovo emancipacijo. Z vznikom protestniških gibanj od l. 2011 dalje beležimo nov porast podob revolucionark, ki pogosto celo nadomeščajo arhetipskega vodjo protestov– moškega. Četudi na prvi pogled večja vidnost žensk deluje emancipatorno tako pri »pretresanju« širše javnosti kot pri nagovarjanju posameznic k družbeni aktivaciji, ima ta pojav lahko tudi problematične učinke. Ker tudi levičarska gibanja in stranke v Sloveniji niso imune ne uporabo takšnih podob, četudi se jih v zadnjem času resda poslužujejo vse manj, bo predavanje bo poskusilo raziskati ta fenomen na štirih ravneh:izvor vsebine teh podob, (ne)prevpraševanje družbeno skonstruirane podobe žensk in ženskosti, (seksualno) fascinacijo levice s podobami revolucionark ter nenazadnje samo smiselnost konstrukcije revolucionarnega ženskega subjekta za vključitev žensk v revolucionarna gibanja. 

Klara Otorepec (1989) je novinarka, radijska tehnica in publicistka. Od l. 2014 je tudi sourednica edine feministične radijske oddaje v Sloveniji, Sektorja Ž na Radiu Študent. Je diplomirana socialna pedagoginja, l. 2015 je za svoje diplomsko delo »Feministična krivda ali ambivalentnost feminizma proti lepotnim praksam« prejela Prešernovo nagrado Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Trenutno je aktivna pri bralnem krožku Delfinke v Škratovi čitalnici in začenja novo karierno pot na področju urbanizma. 

Ponedeljek, 18.2. 2019, ob 17.30 v Knjižnici Šiška

Z zadnjim delom iz sage Ursule K. Le Guin, za katerega je leta 2002 prejela nagrado World Fantasy Award, bomo zaključili naše potovanje po Zemljemorju in se obenem poklonili lani preminuli avtorici. Ozrli se bomo po naših dosedanjih uvidih iz prejšnjih knjig in jih zaokrožili s premislekom o pomembnosti njenega dela. Kako se bodo znani junaki Ged, Tenar, Tehanu in Lebannen spoprijeli z zadnjo nalogo? Kakšna je skupna usoda zmajev in ljudi?

Za šesto srečanje je priporočljivo prebrati Drugi veter v slovenskem prevodu Dušana Ogrizka.

Vodi Tomaž Kovačič.

Katja Čičigoj, članica našega društva in aktivna v kolektivu Delfinke, je za spletišče spol.si napisala zelo relevantno besedilo. Vabljeni k branju tukaj.

V Marmorni dvorani (B) na Gospodarskem razstavišču bo 25. in 26. januarja od 9. do 18. ure potekala že 19. Arena mladih, prireditev, ki mladim ponuja različne informacije, priložnosti in ideje za aktivno preživljanje prostega časa.

19. Arena mladih bo ponovno na kup zbrala vse mlade in mlade po srcu, mračnemu januarskemu obdobju povrnila veliko življenja, vsem mladim pa ponudila dvodnevni oddih ter obilo zabave.

Pod eno streho bodo gostili številne projekte in predstavitve s področij, ki najbolj zanimajo mlade – moderna spletna orodja, aplikacije in gadgeti, moda in prehrana, potovanja, šport, zabava, nočno in dnevno rajanje, glasba, pustolovščine in še kaj!

V okviru Arene mladih se bodo predstavila društva, organizacije in podjetja, povezana z aktivacijo mladih. Med njimi lahko najdete tudi ekipo L’MIT.

Poleg zabavnega programa Arene mladih pa te istočasno čaka tudi t. i. vseslovenski predinformativni dan Informativa, ki ti bo predstavil raznolike možnosti izobraževanja, na voljo v Sloveniji in tujini.

Več informacij o Areni mladih lahko najdeš tukaj.

Na Facebook strani pa si poglej kdo vse se bo letos predstavil na Areni mladih.