𝖁𝖔𝖎𝖉, 𝕷𝖆𝖈𝖐 𝖆𝖓𝖉 𝕯𝖊𝖘𝖙𝖗𝖚𝖈𝖙𝖎𝖔𝖓 – 𝕭𝖑𝖆𝖈𝖐 𝕸𝖊𝖙𝖆𝖑 𝖆𝖓𝖉 𝕹𝖊𝖌𝖆𝖙𝖎𝖛𝖎𝖙𝖞
International Black Metal Theory Symposium

𝑇ℎ𝑒 𝑖𝑛𝑓𝑙𝑎𝑡𝑖𝑜𝑛 𝑜𝑓 𝑡ℎ𝑒 𝑐𝑜𝑠𝑚𝑜𝑠
𝑅𝑒𝑐𝑒𝑖𝑣𝑒 𝑡ℎ𝑒 𝑤𝑜𝑟𝑙𝑑
𝐿𝑎𝑟𝑣𝑎 𝑓𝑜𝑟𝑚𝑒𝑑 𝑖𝑛 𝑔𝑙𝑜𝑟𝑖𝑜𝑢𝑠 𝑛𝑒𝑔𝑎𝑡𝑖𝑣𝑖𝑡𝑦
𝐴𝑛𝑜𝑡ℎ𝑒𝑟 𝑓𝑜𝑟𝑚 𝑟𝑒𝑎𝑑𝑦𝑖𝑛𝑔 𝑡ℎ𝑒 𝑑𝑒𝑠𝑡𝑟𝑜𝑦𝑒𝑟
(𝐿𝑒𝑣𝑖𝑎𝑡ℎ𝑎𝑛, 𝑅𝑒𝑐𝑒𝑖𝑣𝑒 𝑡ℎ𝑒 𝑊𝑜𝑟𝑙𝑑, 𝑀𝑎𝑠𝑠𝑖𝑣𝑒 𝐶𝑜𝑛𝑠𝑝𝑖𝑟𝑎𝑐𝑦 𝐴𝑔𝑎𝑖𝑛𝑠𝑡 𝐴𝑙𝑙 𝐿𝑖𝑓𝑒)

𝑇ℎ𝑒 𝑖𝑛𝑓𝑙𝑎𝑡𝑖𝑜𝑛 𝑜𝑓 𝑡ℎ𝑒 𝑐𝑜𝑠𝑚𝑜𝑠. 𝐼𝑛 𝑡ℎ𝑒 𝑙𝑎𝑠𝑡 𝑑𝑒𝑐𝑎𝑑𝑒, 𝑡ℎ𝑒 𝑠𝑝𝑒𝑐𝑢𝑙𝑎𝑡𝑖𝑣𝑒 𝑟𝑒𝑠𝑢𝑟𝑟𝑒𝑐𝑡𝑖𝑜𝑛 𝑜𝑓 𝑛𝑜𝑛-𝑐𝑜𝑛𝑐𝑒𝑝𝑡𝑢𝑎𝑙 𝑛𝑒𝑔𝑎𝑡𝑖𝑣𝑖𝑡𝑦 𝑜𝑛 𝑎 𝑐𝑜𝑠𝑚𝑖𝑐 𝑠𝑐𝑎𝑙𝑒 𝑖𝑠 𝑡𝑎𝑘𝑖𝑛𝑔 𝑝𝑙𝑎𝑐𝑒.
𝑅𝑒𝑐𝑒𝑖𝑣𝑒 𝑡ℎ𝑒 𝑤𝑜𝑟𝑙𝑑. 𝐵𝑙𝑎𝑚𝑒 𝑝ℎ𝑖𝑙𝑜𝑠𝑜𝑝ℎ𝑦, 𝑏𝑙𝑎𝑚𝑒 𝑠𝑐𝑖𝑒𝑛𝑐𝑒, 𝑏𝑙𝑎𝑚𝑒 𝑡𝑒𝑐ℎ𝑛𝑜𝑙𝑜𝑔𝑦, 𝑏𝑙𝑎𝑚𝑒 𝑝𝑜𝑙𝑖𝑡𝑖𝑐𝑠. 𝐴𝑠 𝑎 𝑝𝑟𝑜𝑏𝑎𝑏𝑙𝑦 𝑚𝑜𝑠𝑡 𝑐𝑜𝑚𝑝𝑙𝑒𝑡𝑒𝑑 (𝑠𝑜𝑛𝑖𝑐𝑎𝑙𝑙𝑦, 𝑎𝑒𝑠𝑡ℎ𝑒𝑡𝑖𝑐𝑎𝑙, 𝑚𝑒𝑡𝑎𝑝ℎ𝑦𝑠𝑖𝑐𝑎𝑙, 𝑝𝑜𝑙𝑖𝑡𝑖𝑐𝑎𝑙 𝑎𝑛𝑑 𝑐𝑟𝑦𝑝𝑡𝑖𝑐) 𝑓𝑜𝑟𝑚 𝑜𝑓 𝑛𝑒𝑔𝑎𝑡𝑖𝑣𝑖𝑡𝑦, 𝑏𝑙𝑎𝑐𝑘 𝑚𝑒𝑡𝑎𝑙 𝑤𝑎𝑠 𝑠𝑜𝑜𝑛, 𝑦𝑒𝑡 𝑤𝑖𝑡ℎ 𝑐𝑜𝑛𝑠𝑖𝑑𝑒𝑟𝑎𝑏𝑙𝑒 ℎ𝑖𝑠𝑡𝑜𝑟𝑖𝑐𝑎𝑙 𝑙𝑎𝑡𝑒𝑛𝑐𝑦, 𝑒𝑠𝑡𝑎𝑏𝑙𝑖𝑠ℎ𝑒𝑑 𝑎𝑠 𝑎 𝑡ℎ𝑒𝑜𝑟𝑒𝑡𝑖𝑐𝑎𝑙 𝑓𝑜𝑟𝑒𝑓𝑟𝑜𝑛𝑡 𝑜𝑓 𝑠𝑢𝑐ℎ 𝑎 𝑟𝑒𝑠𝑢𝑟𝑟𝑒𝑐𝑡𝑖𝑜𝑛. 𝑏𝑙𝑎𝑚𝑒 𝑏𝑙𝑎𝑐𝑘 𝑚𝑒𝑡𝑎𝑙. 𝐵𝑙𝑎𝑚𝑒 𝑏𝑙𝑎𝑐𝑘 𝑚𝑒𝑡𝑎𝑙 𝑎𝑠 𝑎 𝑓𝑜𝑟𝑚 𝑜𝑓 𝑡ℎ𝑖𝑛𝑘𝑖𝑛𝑔, 𝑤ℎ𝑖𝑐ℎ 𝑎𝑡 𝑡ℎ𝑒 𝑠𝑎𝑚𝑒 𝑡𝑖𝑚𝑒 𝑒𝑠𝑡𝑎𝑏𝑙𝑖𝑠ℎ 𝑎𝑛𝑑 𝑒𝑙𝑖𝑚𝑖𝑛𝑎𝑡𝑒 𝑡ℎ𝑒 𝑐𝑜𝑛𝑡𝑟𝑎𝑑𝑖𝑐𝑡𝑖𝑜𝑛 𝑜𝑓 𝑐𝑜𝑛𝑡𝑒𝑚𝑝𝑜𝑟𝑎𝑟𝑦 ℎ𝑖𝑠𝑡𝑜𝑟𝑖𝑐𝑎𝑙 𝑐𝑜𝑛𝑗𝑢𝑛𝑐𝑡𝑢𝑟𝑒. 𝐴𝑙𝑠𝑜, 𝑏𝑙𝑎𝑚𝑒 𝑏𝑙𝑎𝑐𝑘 𝑚𝑒𝑡𝑎𝑙 𝑓𝑜𝑟 𝑖𝑡𝑠 𝑡𝑟𝑢𝑡ℎ 𝑜𝑓 𝑒𝑥𝑡𝑖𝑛𝑐𝑡𝑖𝑜𝑛 𝑎𝑛𝑑 𝑛𝑢𝑚𝑒𝑟𝑜𝑢𝑠 𝑜𝑛𝑡𝑜𝑙𝑜𝑔𝑖𝑐𝑎𝑙 𝑎𝑛𝑑 𝑝𝑜𝑙𝑖𝑡𝑖𝑐𝑎𝑙 𝑐𝑜𝑛𝑠𝑒𝑞𝑢𝑒𝑛𝑐𝑒𝑠 𝑡ℎ𝑎𝑡 𝑓𝑜𝑙𝑙𝑜𝑤.
𝐿𝑎𝑟𝑣𝑎 𝑓𝑜𝑟𝑚𝑒𝑑 𝑖𝑛 𝑔𝑙𝑜𝑟𝑖𝑜𝑢𝑠 𝑛𝑒𝑔𝑎𝑡𝑖𝑣𝑖𝑡𝑦. 𝐵𝑒𝑡𝑤𝑒𝑒𝑛 𝑡ℎ𝑒 𝑦𝑒𝑎𝑟𝑠 𝑜𝑓 2009 𝑎𝑛𝑑 2015, 𝑠𝑒𝑣𝑒𝑟𝑎𝑙 𝐵𝑙𝑎𝑐𝑘 𝑀𝑒𝑡𝑎𝑙 𝑇ℎ𝑒𝑜𝑟𝑦 𝑆𝑦𝑚𝑝𝑜𝑠𝑖𝑢𝑚𝑠 𝑤𝑒𝑟𝑒 𝑐𝑜𝑛𝑑𝑢𝑐𝑡𝑒𝑑, 𝑤ℎ𝑖𝑐ℎ 𝑓𝑜𝑟𝑒𝑔𝑟𝑜𝑢𝑛𝑑𝑒𝑑 𝑡ℎ𝑒 𝑠𝑢𝑏𝑡𝑒𝑟𝑟𝑎𝑛𝑒𝑎𝑛 𝑤𝑜𝑟𝑙𝑑 𝑜𝑓 𝑖𝑛𝑡𝑒𝑟𝑐𝑜𝑛𝑛𝑒𝑐𝑡𝑒𝑑 𝑓𝑜𝑟𝑐𝑒𝑠 𝑜𝑓 𝑡ℎ𝑒𝑜𝑟𝑦 𝑎𝑛𝑑 𝑏𝑙𝑎𝑐𝑘 𝑚𝑒𝑡𝑎𝑙, 𝑏𝑜𝑡ℎ 𝑖𝑛 𝑡ℎ𝑒 𝑤𝑖𝑑𝑒𝑠𝑡 𝑝𝑜𝑠𝑠𝑖𝑏𝑙𝑒 𝑡𝑒𝑟𝑚𝑠. 𝑂𝑢𝑟 𝑎𝑖𝑚 𝑖𝑠 𝑡𝑜 𝑟𝑒𝑠𝑢𝑟𝑟𝑒𝑐𝑡 𝑠𝑢𝑐ℎ 𝑎 𝑔𝑙𝑜𝑟𝑖𝑜𝑢𝑠 𝑎𝑛𝑑 𝑙𝑎𝑟𝑣𝑎𝑙 (𝑛𝑜𝑛)𝑐𝑜𝑛𝑛𝑒𝑐𝑡𝑖𝑜𝑛 𝑜𝑛𝑐𝑒 𝑎𝑔𝑎𝑖𝑛, 𝑒𝑠𝑝𝑒𝑐𝑖𝑎𝑙𝑙𝑦 𝑖𝑛 𝑜𝑢𝑟 𝑟𝑒𝑔𝑖𝑜𝑛𝑎𝑙 𝑐𝑜𝑛𝑡𝑒𝑥𝑡 𝑜𝑓 𝑎 𝑡ℎ𝑒𝑜𝑟𝑒𝑡𝑖𝑐𝑎𝑙 𝑡𝑟𝑎𝑑𝑖𝑡𝑖𝑜𝑛 𝑡ℎ𝑎𝑡 𝑤𝑎𝑠 𝑓𝑢𝑙𝑙𝑦 𝑝𝑟𝑒𝑜𝑐𝑐𝑢𝑝𝑖𝑒𝑑 𝑤𝑖𝑡ℎ 𝑎 𝑙𝑖𝑚𝑖𝑡𝑒𝑑 𝑐𝑜𝑛𝑐𝑒𝑝𝑡𝑖𝑜𝑛 𝑜𝑓 𝑛𝑒𝑔𝑎𝑡𝑖𝑣𝑖𝑡𝑦 𝑜𝑛 𝑡ℎ𝑒 𝑜𝑛𝑒 ℎ𝑎𝑛𝑑 𝑎𝑛𝑑 𝑎𝑛𝑎𝑙𝑦𝑡𝑖𝑐𝑎𝑙 𝑝𝑟𝑒𝑜𝑐𝑐𝑢𝑝𝑎𝑡𝑖𝑜𝑛 𝑤𝑖𝑡ℎ 𝑜𝑡ℎ𝑒𝑟, 𝑚𝑜𝑟𝑒 𝑎𝑓𝑓𝑖𝑟𝑚𝑎𝑡𝑖𝑣𝑒 𝑠𝑢𝑏𝑐𝑢𝑙𝑡𝑢𝑟𝑎𝑙 𝑡𝑒𝑛𝑑𝑒𝑛𝑐𝑖𝑒𝑠 𝑜𝑛 𝑡ℎ𝑒 𝑜𝑡ℎ𝑒𝑟.
𝐴𝑛𝑜𝑡ℎ𝑒𝑟 𝑓𝑜𝑟𝑚 𝑟𝑒𝑎𝑑𝑦𝑖𝑛𝑔 𝑡ℎ𝑒 𝑑𝑒𝑠𝑡𝑟𝑜𝑦𝑒𝑟. 𝑊𝑒 𝑎𝑙𝑠𝑜 𝑏𝑒𝑙𝑖𝑒𝑣𝑒 – 𝑤ℎ𝑎𝑡 𝑎𝑛 𝑖𝑛𝑎𝑝𝑝𝑟𝑜𝑝𝑟𝑖𝑎𝑡𝑒 𝑤𝑜𝑟𝑑 – 𝑤𝑒 𝑐𝑜𝑢𝑙𝑑 𝑐𝑟𝑒𝑎𝑡𝑒 𝑎𝑛 𝑜𝑝𝑝𝑜𝑟𝑡𝑢𝑛𝑖𝑡𝑦 𝑡𝑜 𝑐𝑟𝑖𝑡𝑖𝑐𝑎𝑙𝑙𝑦 𝑟𝑒𝑓𝑙𝑒𝑐𝑡 𝑜𝑛 𝑏𝑙𝑎𝑐𝑘 𝑚𝑒𝑡𝑎𝑙 𝑡ℎ𝑒𝑜𝑟𝑦, 𝑒𝑠𝑝𝑒𝑐𝑖𝑎𝑙𝑙𝑦 𝑖𝑛 𝑡ℎ𝑒 𝑐𝑜𝑛𝑡𝑒𝑥𝑡 𝑜𝑓 𝑓𝑢𝑟𝑡ℎ𝑒𝑟 𝑝𝑒𝑛𝑒𝑡𝑟𝑎𝑡𝑖𝑜𝑛 𝑜𝑓 𝑏𝑙𝑎𝑐𝑘 𝑚𝑒𝑡𝑎𝑙 𝑖𝑛 (𝑝𝑜𝑝𝑢𝑙𝑎𝑟) 𝑐𝑢𝑙𝑡𝑢𝑟𝑒 𝑎𝑛𝑑 𝑜𝑓𝑡𝑒𝑛 𝑐𝑜𝑛𝑡𝑒𝑠𝑡𝑒𝑑 𝑚𝑢𝑙𝑡𝑖𝑓𝑎𝑟𝑖𝑜𝑢𝑠 𝑛𝑎𝑡𝑢𝑟𝑒 𝑜𝑓 𝑏𝑙𝑎𝑐𝑘 𝑚𝑒𝑡𝑎𝑙, 𝑏𝑢𝑡 𝑎𝑙𝑠𝑜 𝑡𝑜 𝑟𝑒𝑓𝑙𝑒𝑐𝑡 𝑜𝑛 𝑎 𝑤𝑖𝑑𝑒𝑟 𝑒𝑝𝑖𝑠𝑡𝑒𝑚𝑖𝑐𝑎𝑙, ℎ𝑖𝑠𝑡𝑜𝑟𝑖𝑐𝑎𝑙 𝑎𝑛𝑑 𝑝𝑎𝑟𝑎-𝑖𝑛𝑠𝑡𝑖𝑡𝑢𝑡𝑖𝑜𝑛𝑎𝑙 𝑐𝑜𝑛𝑑𝑖𝑡𝑖𝑜𝑛𝑠 𝑓𝑜𝑟 𝑡ℎ𝑒 𝑐𝑜𝑛𝑠𝑡𝑖𝑡𝑢𝑡𝑖𝑜𝑛 𝑜𝑓 𝑏𝑙𝑎𝑐𝑘 𝑚𝑒𝑡𝑎𝑙 𝑡ℎ𝑒𝑜𝑟𝑦. 𝑃𝑒𝑟ℎ𝑎𝑝𝑠 𝑡ℎ𝑒 𝑡𝑖𝑚𝑒 𝑖𝑠 𝑟𝑖𝑔ℎ𝑡 𝑓𝑜𝑟 𝑡ℎ𝑒 𝑠𝑒𝑐𝑜𝑛𝑑 𝑤𝑎𝑣𝑒 𝑜𝑓 𝑏𝑙𝑎𝑐𝑘 𝑚𝑒𝑡𝑎𝑙 𝑡ℎ𝑒𝑜𝑟𝑦 𝑜𝑟 𝑝𝑒𝑟ℎ𝑎𝑝𝑠 𝑖𝑡 𝑖𝑠 𝑡𝑖𝑚𝑒 𝑡𝑜 𝑝𝑢𝑡 𝑏𝑙𝑎𝑐𝑘 𝑚𝑒𝑡𝑎𝑙 𝑡ℎ𝑒𝑜𝑟𝑦 𝑖𝑛 𝑜𝑏𝑙𝑖𝑣𝑖𝑜𝑛 𝑡𝑜 𝑟𝑒𝑠𝑢𝑟𝑟𝑒𝑐𝑡 𝑖𝑛 𝑎𝑛𝑜𝑡ℎ𝑒𝑟 𝑡𝑖𝑚𝑒 𝑎𝑛𝑑 𝑎𝑛𝑜𝑡ℎ𝑒𝑟 𝑝𝑙𝑎𝑐𝑒.

𝐓𝐡𝐮𝐫𝐬𝐝𝐚𝐲, 𝟏𝟖.𝟒.𝟐𝟎𝟏𝟗
𝐈. 𝟏𝟑.𝟎𝟎 – 𝟏𝟒.𝟏𝟓
1. Simon Smole – Walter Benjamin’s Satanic Smile
2. Georgios Karakasis – The »Black« Revolt Against the Modern World
3. Marko Rusjan – The passage into the unknown: emancipatory potentials of Black metal

𝐈𝐈. 𝟏𝟒.𝟒𝟓 – 𝟏𝟔.𝟎𝟎
1. Adin Crnkić – »Crimes of Capital, Crimes of the State«: Red and Anarchist Black Metal and its impact
2. Jasna Babić – ‘Too Old and Too Cold’: Black Metal and Contemporal Subcultural Theory
3. Matej Trontelj – Analyses of Themes of Misogyny and Racism in Music of Type O Negative

𝐈𝐈𝐈. 𝟏𝟔.𝟑𝟎 – 𝟏𝟕.𝟒𝟓
1. Mirt Bezlaj – Of Torture and Despair
2. Camille Bera – Why does it sound so gloomy? A musicological approach to Black Metal’s negativity
3. Primož Krašovec – Black Metal as Anti-Metal

𝐅𝐫𝐢𝐝𝐚𝐲, 𝟏𝟗.𝟒.𝟐𝟎𝟏𝟗
𝐈. 𝟏𝟑.𝟎𝟎 – 𝟏𝟒.𝟏𝟓
1. Ondřej Daniel – I am Satan. I am Lucifer. I am [the] Devil.”: Ecstatic practices of Czech and Slovak black metal
2. Yiren Zhao – The Chinese Identity in the Chinese Black Metal
3. Adrien Nonjon – Restoring the power of Darkness and opening the gates of Chaos in Europe: Intellectual origins, political practices, and dynamics of the «Militant Black Metal»

𝐈𝐈. 𝟏𝟒.𝟒𝟓 – 𝟏𝟔.𝟎𝟎
1. Robert Bobnič – Phosphene: Non-Di-Visions in Black Metal
2. Lukáš Makovický – Ad Inhominem: Totalitarianism and Transcendance
3. Boris Ondreička – “Actually, the Living Are Not Living” (La promesse de bonheur)

𝐈𝐈𝐈. 𝟏𝟔.𝟑𝟎 – 𝟏𝟕.𝟒𝟓
1. Lexi Turner – “Despite being chained to the festering corpse”: putrefaction and preservation in black metal xenochronic temporality
2. Mark Horváth & Ádám Lovász – Uninhabiting the Gaping Black Night: Gravitational Distortion and the Truth of Extinction
3. Matija Potočnik Pribošič – The Dark Sublime And The End Of All Things

𝐈𝐕. 𝐂𝐨𝐧𝐜𝐥𝐮𝐝𝐢𝐧𝐠 𝐫𝐢𝐭𝐮𝐚𝐥𝐬, 𝐁𝐥𝐚𝐜𝐤 𝐌𝐞𝐭𝐚𝐥 𝐂𝐨𝐧𝐜𝐞𝐫𝐭 𝐚𝐭 𝐌𝐞𝐭𝐞𝐥𝐤𝐨𝐯𝐚.

Symposium is organized by Radio Študent 89,3 MHz, Študentsko Filozofsko Društvo and Škratova Čitalnica – KUD Anarhiv.

Vabljeni na prvi literarni večer projekta Poligonija.

Ko slišimo besedo Sci-Fi, pomislimo na Julesa Verna in H. G. Wellsa. Kdaj se znanstvena fantastika dejansko rodi in kakšna je njena vloga? Branje odlomkov del, ki so snovala pogled na prihodnost in tehnologijo s komentarji.

Poligonija je interdisciplinaren projekt, ustanovljen pod okriljem društva KUD Anarhiv. Temelji na humanističnem preučevanju različnih družbenih problematik. Zasnovan je bil z željo ustvarjanja platforme za neinstitucionalen, interaktiven diskurz o različnih fenomenih, ki zaznamujejo našo družbo.

Projekt združuje študente različnih smeri, ki želijo misliti in razpravljati o sodobnem svetu in njegovih problematikah. Izvajamo predavanja, branja in pogovore, katerim z željo po odpiranju diskurza sledi diskusija s publiko. Izraz poligon, ki nudi osnovo za imenovanje skupine, etimološko konstruirata termina polles in gones, ki v klasični grščini pomenita več kotov, v sodobni grščini pa odražata naravo projekta: več pogledov.

Dogodek je sofinanciran s strani Fakultete za medije, Škratove Čitalnice Kulturnega umetniškega društva Anarhiv, Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Evropskega socialnega sklada EU.

Na predzadnjem francoskem literarnem srečanju v tem letu smo se pogovarjali o precej kompleksnem, a zato tudi bogatem in večplastnem romanu alžirske pisateljice Assie Djebar z naslovom L’amour, la fantasia (Ljubezen, fantazija). Govorili smo o francoščini kot kolonizatorskem jeziku, o tem kako Assia ljubezen veliko lažje izraža preko svojega maternega jezika ter o samem zgodovinskem kontekstu, v katerega je roman postavljen. Čeprav smo morali za razumevanje marsikatere besede, pokukati tudi v (odličen) prevod, smo se imeli kot vedno imeli prav izvrstno!

Prihodnjič se vidimo 23. maja v prostorih Francoskega inštituta. Govorili bomo o romanu L’écume des jours (Pena dni), pisatelja Borisa Viana, ki doživel tudi filmsko adaptacijo.

Vabljene/i!

Spolne vloge se v ruskem kulturnem okolju oblikujejo podobno kot na Zahodu, na temeljih binarne delitve, a zaradi specifičnega družbeno-zgodovinskega konteksta je ta delitev v sodobni ruski kulturni zavesti ostala bolj zavezana tradicionalnim postavkam. Odnos do ženske, njena podoba kot tudi njena lastna zavest se za zahodni pogled, preko izkušnje drugega vala feminizma, ki prinese emancipacijo ženske tako v javni kot intimni sferi, kažejo kot konservativne. Drugi val feminizma je v sovjetskem kulturnem prostoru izostal oz. prišel z (veliko) zamudo, predvsem zaradi specifične družbene ideologije in situacije v času pozne odjuge in zgodnje stagnacije (1960–1970). Uradni patriarhalni diskurz oblasti o enakosti spolov je ostajal na ravni praznega označevalca.

V tem kontekstu bomo na predavanju predstavili dve izstopajoči imeni sovjetske filmske zgodovine, ki sta v falogocentrično govorico kinematografskega aparata posegli z drugačnim pogledom: Larisa Šepitko in Kira Muratova. V njunih filmih iz tega obdobja, Krila (Крылья, 1966) Larise Šepitko in tandemu Muratove, Kratka srečanja (Короткие встречи, Kira Muratova 1967) ter Dolga poslavljanja (Долгие проводы, 1971), avtorici v prvi vrsti premišljata vlogo in podobo ženske, ki lovi ravnotežje med podobo, kot jo od nje zahteva javni diskurz in to, ki jo zahteva intimni, kar v obdobju pozne odjuge in zgodnje stagnacije rezultira v shizofrenem občutju: kaj v obravnavani kulturno-zgodovinsko-družbeni situaciji pomeni biti ženska?

Poleg sociološke analize filmskih podob, ki izpostavlja sam družbeno-ideološki kontekst, se ključno vprašanje postavlja v kontekstu feministične filmske kritike in teorije kot kritično prevrednotenje in rekontekstualizacija terminov »ženski pogled« in »ženski film«. Tako se kaže kot nujno prevprašati vrednost določenih izjav ob prenosu konceptov zahodnega feminizma v sovjetsko oz. rusko okolje. Vprašali se bomo tudi, na kakšen način Šepitko in Muratova presegata uradno zastavljeno ideologijo v odnosu do filmskega medija ter se na ta način vpišeta v kontekst protikinematografije (counter-cinema).

Anja Banko (1992), filmska kritičarka, redaktorica oddaje o filmu Temna zvezda in redna sodelavka Redakcije za kulturo in humanistične vede Radia Študent. Kot magistrica francistike in rusistike se ukvarja tudi s prevajanjem literarnih in filozofskih tekstov iz obeh jezikov. Za svoje magistrsko delo »Vprašanje ženskega pogleda v ruskem filmu pozne odjuge in zgodnje stagnacije« je l. 2018 prejela Prešernovo nagrado Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Predavanje poteka v sklopu cikla Feminizem danes, ki ga Katja Čičigoj, Jasmina Založnik in Klara Otorepec organizirajo v Trubarjevi hiši literature v sodelovanju s KUD-om Anarhiv in Mestno knjižnico Ljubljana.

V SLOVENŠČINI:

Med novembrom in majem 2018/2019 bo v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana (Enota Šiška) že drugič potekal Francoski literarni krožek, kjer se bomo enkrat na dva meseca pogovarjali o enem izmed sodobnih romanov znanih frankofonih pisateljic in pisateljev.

Brali bomo v izvirniku, prav tako bo tudi krožek praviloma potekal v francoščini, torej bo namenjen vsem, ki imate solidno znanje francoskega jezika (vsaj nivo B1) in radi berete sodobno leposlovje.

Četrto srečanje se bo odvilo v četrtek, 21. 3, 2019, v Knjižnici Šiška in bo posvečeno romanu alžirske avtorice, Assie Djebar, ki nosi naslov L’amour, la fantasia. V njem se prepletata in dopolnjujeta osebna zgodba ženske pripovedovalke ter zgodovina Alžirije pod francosko okupacijo.
V Mestni knjižnici Ljubljana je dostopen tudi slovenski prevod romana Ljubezen, fantazija.

Zaželene so prijave na: aicha.boughazi.92@gmail.com

Krožek se izvaja v novembru, januarju, februarju (dijaška različica), marcu in maju. Zadnje, majsko srečanje bo izvedeno na Francoskem Inštitutu v Sloveniji.

Datum in roman zadnjega srečanja sta sledeče:
– četrtek, 23. 5. ob 18.00 L’écume des jours (Boris Vian)

Krožek se odvija v okviru programa Škratova čitalnica
Prav tako je podprt s strani Francoskega Inštituta Ljubljana, ki bo najbolj nadobudnemu udeležencu ali udeleženki ob koncu krožka podaril prav posebno darilce.

——————————————————————————————
EN FRANÇAIS:

Entre novembre et mai 2018/2019 nous organiserons en coopération avec la bibliothèque municipale de Ljubljana (unité Šiška) le Club de lecture français, dans lequel les personnes passionnées par la langue et la littérature francophone discuteront des différents romans francophones contemporains.

On lira les romans en version originale et les rencontres qui auront lieu une fois tous les deux mois seront en principe conduites en langue française. En conséquence la condition de participation est un bon niveau de français (au moins niveau B1) et bien évidemment l’amour de la lecture en langue française.

La quatrième rencontre de cette année scolaire qui aura lieu jeudi, 21. 3. 2019, dans les locaux de la biliothèque Knjižnica Šiška est destinée au roman de l’écrivaine algérienne Assia Djebar, intitulé L’amour, la fantasia. Dans celui-ci s’entremêlent la mémoire personnelle de la narratrice et l’histoire de l’Algérie sous l’occupation française.
La traduction slovène du roman est disponible dans la Bibliothèque municipale de Ljubljana.

Les inscriptions au préalable sur aicha.boughazi.92@gmail.com sont les bienvenue.

Le club aura lieu en novembre, janvier, fevrier (edition lyceenne) mars et mai de l’année scolaire 2018/2019. La dernière session, au mois de mai, se passera à l’Institut Français de Slovénie.

Voici la date et le roman des prochaines rencontres:
– Jeudi, 23. 5. à 18.00 L’écume des jours (Boris Vian)

Le club se déroule dans le cadre du programme Škratova čitalnica.
De plus, il est soutenu par l’Institut Français de Slovénie qui offrira à la fin du cycle au participant le plus motivé un cadeau bien spécial.

V sodelovanju s Fakulteto za medije smo bili s projektom Analiza položaja človeka v času moderne tehnologije in vpliv njegovega dojemanja tehnoloških sprememb skozi umetniško produkcijo uspešni na javnem razpisu ŠIPK.

Namen projekta je z interdisciplinarnimi družboslovnimi in humanističnimi pristopi proučiti vpliv moderne tehnologije na posameznika in družbo kot celoto. Poudarek bo na vplivu dojemanja tehnoloških sprememb kot se kažejo v umetniški produkciji in nastanku novih umetniških praks, saj se ravno v umetnosti subtilno odražajo družbene spremembe in njih dojemanja.

Cilj je osvetliti družbeni in kulturni pogled na spremembe, ki so nastale kot posledica tehnološkega razvoja skozi zgodovino in preoblikovale tako družbo in kulturo kakor tudi (samo)dojemanje posameznika v odnosu do moderne tehnologije ter s tem odpreti prostor za premislek o družbenem in kulturnem položaju ter vlogi človeka v svetu, v katerem tehnologija nadomešča njegove zgodovinsko in družbeno pripisane vloge.

Študentje različnih disciplin bodo oblikovali vsebinsko zasnovo na skupno temo vprašanja človeka v svetu moderne tehnologije. Individualno proučevane teme s specifičnega vidika bodo v obliki javnih predavanj in pogovorov, ki bodo ponujali različne poglede in možne rešitve istega problema, prenesli v javni prostor z namenom ozaveščanja, senzibiliziranja in opolnomočenja zainteresirane javnosti.

Več sledi …

Ob smrti Marine Ginestà l. 2014 ji je britanski časopis The Telegraph posvetil kratek zapis kot spomin na poslednjo živečo francosko veteranko španske državljanske vojne. Obenem je pribeležil tudi kratek opis fotografije, ki je Marino pred več kot 70 leti ustoličila kot »antifašistično borko« in »skrivnostno lepotico«: »Osupljiva Ginestà od strani neposredno zre v (op. fotografsko) lečo s posmehljivim nasmehom, ne da bi se zmenila za dramatične dogodke, ki se odvijajo v mestu pod njo. Puška je sproščeno obešena na njeni rami, rokavi njene uniforme so zavihani navzgor v poletnem soncu, medtem ko ji veter kuštra lase čez njene nežne ličnice«. Takrat sedemnajstletnica, ki je držala puško prvič in edinič prav za to fotografijo in ni bila borka, ampak novinarka in prevajalka, je nevede postala (takrat brezimna) »komunistična junakinja« in se vpisala v železni repertoar revolucionarnega imaginarija – tako reprezentacije revolucije same kot vloge ženske v revolucionarnem boju.

Podoba ženske je sicer že stoletja prisotna v revolucionarni ikonografiji kot alegorija revolucije in utelešenje njenih idealov. Žal pa te podobe lahko služijo kot kulisa realni izključenosti in pogosto neenakovredni obravnavi žensk v revolucionarnih gibanjih, kljub temu, da se ta gibanja ponekod zavzemajo za njihovo emancipacijo. Z vznikom protestniških gibanj od l. 2011 dalje beležimo nov porast podob revolucionark, ki pogosto celo nadomeščajo arhetipskega vodjo protestov– moškega. Četudi na prvi pogled večja vidnost žensk deluje emancipatorno tako pri »pretresanju« širše javnosti kot pri nagovarjanju posameznic k družbeni aktivaciji, ima ta pojav lahko tudi problematične učinke. Ker tudi levičarska gibanja in stranke v Sloveniji niso imune ne uporabo takšnih podob, četudi se jih v zadnjem času resda poslužujejo vse manj, bo predavanje bo poskusilo raziskati ta fenomen na štirih ravneh:izvor vsebine teh podob, (ne)prevpraševanje družbeno skonstruirane podobe žensk in ženskosti, (seksualno) fascinacijo levice s podobami revolucionark ter nenazadnje samo smiselnost konstrukcije revolucionarnega ženskega subjekta za vključitev žensk v revolucionarna gibanja. 

Klara Otorepec (1989) je novinarka, radijska tehnica in publicistka. Od l. 2014 je tudi sourednica edine feministične radijske oddaje v Sloveniji, Sektorja Ž na Radiu Študent. Je diplomirana socialna pedagoginja, l. 2015 je za svoje diplomsko delo »Feministična krivda ali ambivalentnost feminizma proti lepotnim praksam« prejela Prešernovo nagrado Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Trenutno je aktivna pri bralnem krožku Delfinke v Škratovi čitalnici in začenja novo karierno pot na področju urbanizma. 

Ponedeljek, 18.2. 2019, ob 17.30 v Knjižnici Šiška

Z zadnjim delom iz sage Ursule K. Le Guin, za katerega je leta 2002 prejela nagrado World Fantasy Award, bomo zaključili naše potovanje po Zemljemorju in se obenem poklonili lani preminuli avtorici. Ozrli se bomo po naših dosedanjih uvidih iz prejšnjih knjig in jih zaokrožili s premislekom o pomembnosti njenega dela. Kako se bodo znani junaki Ged, Tenar, Tehanu in Lebannen spoprijeli z zadnjo nalogo? Kakšna je skupna usoda zmajev in ljudi?

Za šesto srečanje je priporočljivo prebrati Drugi veter v slovenskem prevodu Dušana Ogrizka.

Vodi Tomaž Kovačič.

Katja Čičigoj, članica našega društva in aktivna v kolektivu Delfinke, je za spletišče spol.si napisala zelo relevantno besedilo. Vabljeni k branju tukaj.