Kakšna ideja leži v osnovi človekove potrebe po osvajanju vesolja?
12. aprila 1961 je v vesolje poletel prvi človek, ruski kozmonavt Jurij Gagarin. Ikonični trenutek v zgodovini človeštva je uresničil večstoletne fantazije o pohodu v vesolje. Dogodek je odprl vrata pospešenemu razvoju vesoljske tehnologije in vse pogostejšim ekspedicijam.
Ob dnevu kozmonavtike se bomo spraševali o pomenu vizije znanstvene fantastike in filozofskih razmišljanj ruskega kozmizma, ki so navdahnila vodilne kozmonavte.
Поехали!
Gostje: – Anja Banko, mag. – prof. dr. Miha Javornik – doc. dr. Natalija Majsova – doc. dr. Kristina Pranjić – Blaž Šef, igralec – Dragan Živadinov, gledališki režiser
Grafična podoba: Boris Balant _______________________________________________
Poligonija je interdisciplinaren projekt, ki temelji na humanističnem preučevanju različnih družbenih problematik. Zasnovan je bil z željo ustvarjanja platforme za neinstitucionalen, interaktiven diskurz o različnih fenomenih, ki zaznamujejo našo družbo. [ https://poligonija.github.io/ ]
Organizatorji dogodka: Poligonija, Škratova Čitalnica – KUD Anarhiv, Fakulteta za medije, Zavod Delak, Zavod Radio študent.
Projekt sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
𝐓𝐡𝐮𝐫𝐬𝐝𝐚𝐲, 𝟏𝟖.𝟒.𝟐𝟎𝟏𝟗 𝐈. 𝟏𝟑.𝟎𝟎 – 𝟏𝟒.𝟏𝟓 1. Simon Smole – Walter Benjamin’s Satanic Smile 2. Georgios Karakasis – The »Black« Revolt Against the Modern World 3. Marko Rusjan – The passage into the unknown: emancipatory potentials of Black metal
𝐈𝐈. 𝟏𝟒.𝟒𝟓 – 𝟏𝟔.𝟎𝟎 1. Adin Crnkić – »Crimes of Capital, Crimes of the State«: Red and Anarchist Black Metal and its impact 2. Jasna Babić – ‘Too Old and Too Cold’: Black Metal and Contemporal Subcultural Theory 3. Matej Trontelj – Analyses of Themes of Misogyny and Racism in Music of Type O Negative
𝐈𝐈𝐈. 𝟏𝟔.𝟑𝟎 – 𝟏𝟕.𝟒𝟓 1. Mirt Bezlaj – Of Torture and Despair 2. Camille Bera – Why does it sound so gloomy? A musicological approach to Black Metal’s negativity 3. Primož Krašovec – Black Metal as Anti-Metal
𝐅𝐫𝐢𝐝𝐚𝐲, 𝟏𝟗.𝟒.𝟐𝟎𝟏𝟗 𝐈. 𝟏𝟑.𝟎𝟎 – 𝟏𝟒.𝟏𝟓 1. Ondřej Daniel – I am Satan. I am Lucifer. I am [the] Devil.”: Ecstatic practices of Czech and Slovak black metal 2. Yiren Zhao – The Chinese Identity in the Chinese Black Metal 3. Adrien Nonjon – Restoring the power of Darkness and opening the gates of Chaos in Europe: Intellectual origins, political practices, and dynamics of the «Militant Black Metal»
𝐈𝐈. 𝟏𝟒.𝟒𝟓 – 𝟏𝟔.𝟎𝟎 1. Robert Bobnič – Phosphene: Non-Di-Visions in Black Metal 2. Lukáš Makovický – Ad Inhominem: Totalitarianism and Transcendance 3. Boris Ondreička – “Actually, the Living Are Not Living” (La promesse de bonheur)
𝐈𝐈𝐈. 𝟏𝟔.𝟑𝟎 – 𝟏𝟕.𝟒𝟓 1. Lexi Turner – “Despite being chained to the festering corpse”: putrefaction and preservation in black metal xenochronic temporality 2. Mark Horváth & Ádám Lovász – Uninhabiting the Gaping Black Night: Gravitational Distortion and the Truth of Extinction 3. Matija Potočnik Pribošič – The Dark Sublime And The End Of All Things
Vabljeni na prvi literarni večer projekta Poligonija.
Ko slišimo besedo Sci-Fi, pomislimo na Julesa Verna in H. G. Wellsa. Kdaj se znanstvena fantastika dejansko rodi in kakšna je njena vloga? Branje odlomkov del, ki so snovala pogled na prihodnost in tehnologijo s komentarji.
Poligonija je interdisciplinaren projekt, ustanovljen pod okriljem društva KUD Anarhiv. Temelji na humanističnem preučevanju različnih družbenih problematik. Zasnovan je bil z željo ustvarjanja platforme za neinstitucionalen, interaktiven diskurz o različnih fenomenih, ki zaznamujejo našo družbo.
Projekt združuje študente različnih smeri, ki želijo misliti in razpravljati o sodobnem svetu in njegovih problematikah. Izvajamo predavanja, branja in pogovore, katerim z željo po odpiranju diskurza sledi diskusija s publiko. Izraz poligon, ki nudi osnovo za imenovanje skupine, etimološko konstruirata termina polles in gones, ki v klasični grščini pomenita več kotov, v sodobni grščini pa odražata naravo projekta: več pogledov.
Dogodek je sofinanciran s strani Fakultete za medije, Škratove Čitalnice Kulturnega umetniškega društva Anarhiv, Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Evropskega socialnega sklada EU.
Na predzadnjem francoskem literarnem srečanju v tem letu smo se pogovarjali o precej kompleksnem, a zato tudi bogatem in večplastnem romanu alžirske pisateljice Assie Djebar z naslovom L’amour, la fantasia (Ljubezen, fantazija). Govorili smo o francoščini kot kolonizatorskem jeziku, o tem kako Assia ljubezen veliko lažje izraža preko svojega maternega jezika ter o samem zgodovinskem kontekstu, v katerega je roman postavljen. Čeprav smo morali za razumevanje marsikatere besede, pokukati tudi v (odličen) prevod, smo se imeli kot vedno imeli prav izvrstno!
Prihodnjič se vidimo 23. maja v prostorih Francoskega inštituta. Govorili bomo o romanu L’écume des jours (Pena dni), pisatelja Borisa Viana, ki doživel tudi filmsko adaptacijo.
Spolne vloge se v ruskem kulturnem okolju
oblikujejo podobno kot na Zahodu, na temeljih binarne delitve, a zaradi
specifičnega družbeno-zgodovinskega konteksta je ta delitev v sodobni ruski
kulturni zavesti ostala bolj zavezana tradicionalnim postavkam. Odnos do
ženske, njena podoba kot tudi njena lastna zavest se za zahodni pogled, preko
izkušnje drugega vala feminizma, ki prinese emancipacijo ženske tako v javni
kot intimni sferi, kažejo kot konservativne. Drugi val feminizma je v
sovjetskem kulturnem prostoru izostal oz. prišel z (veliko) zamudo, predvsem
zaradi specifične družbene ideologije in situacije v času pozne odjuge in
zgodnje stagnacije (1960–1970). Uradni patriarhalni diskurz oblasti o enakosti
spolov je ostajal na ravni praznega označevalca.
V tem kontekstu bomo na predavanju predstavili
dve izstopajoči imeni sovjetske filmske zgodovine, ki sta v falogocentrično
govorico kinematografskega aparata posegli z drugačnim pogledom: Larisa Šepitko
in Kira Muratova. V njunih filmih iz tega obdobja, Krila
(Крылья, 1966) Larise Šepitko in tandemu Muratove, Kratka srečanja (Короткие
встречи, Kira Muratova 1967) ter Dolga poslavljanja (Долгие проводы, 1971), avtorici
v prvi vrsti premišljata vlogo in podobo ženske, ki lovi ravnotežje med podobo,
kot jo od nje zahteva javni diskurz in to, ki jo zahteva intimni, kar v obdobju
pozne odjuge in zgodnje stagnacije rezultira v shizofrenem občutju: kaj v
obravnavani kulturno-zgodovinsko-družbeni situaciji pomeni biti ženska?
Poleg sociološke analize filmskih podob, ki izpostavlja sam družbeno-ideološki kontekst, se ključno vprašanje postavlja v kontekstu feministične filmske kritike in teorije kot kritično prevrednotenje in rekontekstualizacija terminov »ženski pogled« in »ženski film«. Tako se kaže kot nujno prevprašati vrednost določenih izjav ob prenosu konceptov zahodnega feminizma v sovjetsko oz. rusko okolje. Vprašali se bomo tudi, na kakšen način Šepitko in Muratova presegata uradno zastavljeno ideologijo v odnosu do filmskega medija ter se na ta način vpišeta v kontekst protikinematografije (counter-cinema).
Anja Banko (1992), filmska kritičarka, redaktorica oddaje o filmu Temna zvezda in redna sodelavka Redakcije za kulturo in humanistične vede Radia Študent. Kot magistrica francistike in rusistike se ukvarja tudi s prevajanjem literarnih in filozofskih tekstov iz obeh jezikov. Za svoje magistrsko delo »Vprašanje ženskega pogleda v ruskem filmu pozne odjuge in zgodnje stagnacije« je l. 2018 prejela Prešernovo nagrado Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Predavanje poteka v sklopu cikla Feminizem danes, ki ga Katja Čičigoj, Jasmina Založnik in Klara Otorepec organizirajo v Trubarjevi hiši literature v sodelovanju s KUD-om Anarhiv in Mestno knjižnico Ljubljana.
Med novembrom in majem 2018/2019 bo v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana (Enota Šiška) že drugič potekal Francoski literarni krožek, kjer se bomo enkrat na dva meseca pogovarjali o enem izmed sodobnih romanov znanih frankofonih pisateljic in pisateljev.
Brali bomo v izvirniku, prav tako bo tudi krožek praviloma potekal v francoščini, torej bo namenjen vsem, ki imate solidno znanje francoskega jezika (vsaj nivo B1) in radi berete sodobno leposlovje.
Četrto srečanje se bo odvilo v četrtek, 21. 3, 2019, v Knjižnici Šiška in bo posvečeno romanu alžirske avtorice, Assie Djebar, ki nosi naslov L’amour, la fantasia. V njem se prepletata in dopolnjujeta osebna zgodba ženske pripovedovalke ter zgodovina Alžirije pod francosko okupacijo. V Mestni knjižnici Ljubljana je dostopen tudi slovenski prevod romana Ljubezen, fantazija.
Zaželene so prijave na: aicha.boughazi.92@gmail.com
Krožek se izvaja v novembru, januarju, februarju (dijaška različica), marcu in maju. Zadnje, majsko srečanje bo izvedeno na Francoskem Inštitutu v Sloveniji.
Datum in roman zadnjega srečanja sta sledeče: – četrtek, 23. 5. ob 18.00 L’écume des jours (Boris Vian)
Krožek se odvija v okviru programa Škratova čitalnica Prav tako je podprt s strani Francoskega Inštituta Ljubljana, ki bo najbolj nadobudnemu udeležencu ali udeleženki ob koncu krožka podaril prav posebno darilce.
—————————————————————————————— EN FRANÇAIS:
Entre novembre et mai 2018/2019 nous organiserons en coopération avec la bibliothèque municipale de Ljubljana (unité Šiška) le Club de lecture français, dans lequel les personnes passionnées par la langue et la littérature francophone discuteront des différents romans francophones contemporains.
On lira les romans en version originale et les rencontres qui auront lieu une fois tous les deux mois seront en principe conduites en langue française. En conséquence la condition de participation est un bon niveau de français (au moins niveau B1) et bien évidemment l’amour de la lecture en langue française.
La quatrième rencontre de cette année scolaire qui aura lieu jeudi, 21. 3. 2019, dans les locaux de la biliothèque Knjižnica Šiška est destinée au roman de l’écrivaine algérienne Assia Djebar, intitulé L’amour, la fantasia. Dans celui-ci s’entremêlent la mémoire personnelle de la narratrice et l’histoire de l’Algérie sous l’occupation française. La traduction slovène du roman est disponible dans la Bibliothèque municipale de Ljubljana.
Les inscriptions au préalable sur aicha.boughazi.92@gmail.com sont les bienvenue.
Le club aura lieu en novembre, janvier, fevrier (edition lyceenne) mars et mai de l’année scolaire 2018/2019. La dernière session, au mois de mai, se passera à l’Institut Français de Slovénie.
Voici la date et le roman des prochaines rencontres: – Jeudi, 23. 5. à 18.00 L’écume des jours (Boris Vian)
Le club se déroule dans le cadre du programme Škratova čitalnica. De plus, il est soutenu par l’Institut Français de Slovénie qui offrira à la fin du cycle au participant le plus motivé un cadeau bien spécial.
V sodelovanju s Fakulteto za medije smo bili s projektom Analiza položaja človeka v času moderne tehnologije in vpliv njegovega dojemanja tehnoloških sprememb skozi umetniško produkcijo uspešni na javnem razpisu ŠIPK.
Namen projekta je z interdisciplinarnimi družboslovnimi in humanističnimi
pristopi proučiti vpliv moderne tehnologije na posameznika in družbo kot
celoto. Poudarek bo na vplivu dojemanja tehnoloških sprememb kot se kažejo v
umetniški produkciji in nastanku novih umetniških praks, saj se ravno v umetnosti
subtilno odražajo družbene spremembe in njih dojemanja.
Cilj je osvetliti družbeni in kulturni pogled na spremembe, ki so nastale
kot posledica tehnološkega razvoja skozi zgodovino in preoblikovale tako družbo
in kulturo kakor tudi (samo)dojemanje posameznika v odnosu do moderne
tehnologije ter s tem odpreti prostor za premislek o družbenem in kulturnem
položaju ter vlogi človeka v svetu, v katerem tehnologija nadomešča njegove
zgodovinsko in družbeno pripisane vloge.
Študentje različnih disciplin bodo oblikovali vsebinsko zasnovo na skupno temo vprašanja človeka v svetu moderne tehnologije. Individualno proučevane teme s specifičnega vidika bodo v obliki javnih predavanj in pogovorov, ki bodo ponujali različne poglede in možne rešitve istega problema, prenesli v javni prostor z namenom ozaveščanja, senzibiliziranja in opolnomočenja zainteresirane javnosti.
Ob smrti Marine Ginestà l. 2014 ji je britanski časopis The Telegraph posvetil kratek zapis kot spomin na poslednjo živečo francosko veteranko španske državljanske vojne. Obenem je pribeležil tudi kratek opis fotografije, ki je Marino pred več kot 70 leti ustoličila kot »antifašistično borko« in »skrivnostno lepotico«: »Osupljiva Ginestà od strani neposredno zre v (op. fotografsko) lečo s posmehljivim nasmehom, ne da bi se zmenila za dramatične dogodke, ki se odvijajo v mestu pod njo. Puška je sproščeno obešena na njeni rami, rokavi njene uniforme so zavihani navzgor v poletnem soncu, medtem ko ji veter kuštra lase čez njene nežne ličnice«. Takrat sedemnajstletnica, ki je držala puško prvič in edinič prav za to fotografijo in ni bila borka, ampak novinarka in prevajalka, je nevede postala (takrat brezimna) »komunistična junakinja« in se vpisala v železni repertoar revolucionarnega imaginarija – tako reprezentacije revolucije same kot vloge ženske v revolucionarnem boju.
Podoba ženske je sicer že stoletja prisotna v revolucionarni ikonografiji kot alegorija revolucije in utelešenje njenih idealov. Žal pa te podobe lahko služijo kot kulisa realni izključenosti in pogosto neenakovredni obravnavi žensk v revolucionarnih gibanjih, kljub temu, da se ta gibanja ponekod zavzemajo za njihovo emancipacijo. Z vznikom protestniških gibanj od l. 2011 dalje beležimo nov porast podob revolucionark, ki pogosto celo nadomeščajo arhetipskega vodjo protestov– moškega. Četudi na prvi pogled večja vidnost žensk deluje emancipatorno tako pri »pretresanju« širše javnosti kot pri nagovarjanju posameznic k družbeni aktivaciji, ima ta pojav lahko tudi problematične učinke. Ker tudi levičarska gibanja in stranke v Sloveniji niso imune ne uporabo takšnih podob, četudi se jih v zadnjem času resda poslužujejo vse manj, bo predavanje bo poskusilo raziskati ta fenomen na štirih ravneh:izvor vsebine teh podob, (ne)prevpraševanje družbeno skonstruirane podobe žensk in ženskosti, (seksualno) fascinacijo levice s podobami revolucionark ter nenazadnje samo smiselnost konstrukcije revolucionarnega ženskega subjekta za vključitev žensk v revolucionarna gibanja.
Klara Otorepec(1989) je novinarka, radijska tehnica in publicistka. Od l. 2014 je tudi sourednica edine feministične radijske oddaje v Sloveniji, Sektorja Ž na Radiu Študent. Je diplomirana socialna pedagoginja, l. 2015 je za svoje diplomsko delo »Feministična krivda ali ambivalentnost feminizma proti lepotnim praksam« prejela Prešernovo nagrado Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Trenutno je aktivna pri bralnem krožku Delfinke v Škratovi čitalnici in začenja novo karierno pot na področju urbanizma.
Na tretjem, dijakinjam in dijakom namenjenemu literarnemu srečanju, so na žalost manjkali prav slednji. Smo pa s prisotnimi literarnimi navdušenci kljub temu razglabljali o tem, zakaj se Bonjour Tristesse vrsto let pojavlja na maturi iz francoščine, za kako kompleksen a hkrati jezikovno enostaven roman gre.
Roman, ki ga je navsezadnje Françoise Sagan leta 1954 napisala šele pri rosnih 18-ih. Ob izidu pa razburkala takratno javnost. Zakaj? Preberite roman in izvedeli boste. Žal vam ne bo.
Naslednjič nadaljujemo z romanom alžirske pisateljice Assie Djebar z naslovom L’amour la fantasia (Ljubezen, fantazija).
Ponedeljek, 18.2. 2019, ob 17.30 v Knjižnici Šiška
Z zadnjim delom iz sage Ursule K. Le Guin, za katerega je leta 2002 prejela nagrado World Fantasy Award, bomo zaključili naše potovanje po Zemljemorju in se obenem poklonili lani preminuli avtorici. Ozrli se bomo po naših dosedanjih uvidih iz prejšnjih knjig in jih zaokrožili s premislekom o pomembnosti njenega dela. Kako se bodo znani junaki Ged, Tenar, Tehanu in Lebannen spoprijeli z zadnjo nalogo? Kakšna je skupna usoda zmajev in ljudi?
Za šesto srečanje je priporočljivo prebrati Drugi veter v slovenskem prevodu Dušana Ogrizka.
