Na petem srečanju se bomo ukvarjale s feministično poezijo! Prebirale bomo 𝗣𝗲𝘀𝗺𝗶 (2020) priznane afroameriške lezbično-feministične pesnice, performerke in aktivistke 𝗣𝗮𝘁 𝗣𝗮𝗿𝗸𝗲𝗿. Pat danes velja za klasiko ameriške literature in družbene misli, sicer pa je bila pionirka lezbično-feministične umetnosti. Objavila je pet samostojnih pesniških zbirk, z Judy Grahn, še eno lezbično pionirko, pa je posnela […]
Na četrtem srečanju se bomo zopet znašle v družbi nedavno preminule ameriške feministične teoretičarke in aktivistke 𝗯𝗲𝗹𝗹 𝗵𝗼𝗼𝗸𝘀. Z njo smo se že spoznale v preteklih sezonah bralnega krožka, ko smo prebirale njeno znamenito delo Ain’t I a Woman. Knjiga 𝗡𝗮𝘀̌𝗮 𝗽𝗼𝘇𝗶𝗰𝗶𝗷𝗮: 𝗥𝗮𝘇𝗿𝗲𝗱 𝗷𝗲 𝗽𝗼𝗺𝗲𝗺𝗯𝗲𝗻 (𝟮𝟬𝟬𝟬), ki jo prebiramo tokrat, velja za eno od temeljnih […]
Na zadnjem srečanju bralnega krožka, kjer smo prebirali Kapitalistični realizem Marka Fisherja smo strnili misli in se strinjali, da kljub pesimističnemu pristopu Fisher v zadnjih vrsticah vseeno dopusti možnost, da obstaja upanje za spremembe. S svojim slogom, orisom kulturnega vzdušja in poudarkom na nekaterih pomembnejših avtorjih za razvoj njegove teorije, je Mark Fisher pomembno prispeval […]
Na tretjem srečanju smo prebirali antologijo 𝗞𝗼𝗻𝗷𝗶, 𝘇̌𝗲𝗻𝗲, 𝗿𝗮𝘁𝗼𝘃𝗶 (𝟭𝟵𝟵𝟲) hrvaške feministke, sociologinje, prevajalke, etnologinje in publicistke 𝗟𝘆𝗱𝗶𝗲 𝗦𝗸𝗹𝗲𝘃𝗶𝗰𝗸𝘆. Delo temelji na njeni nedokončani doktorski disertaciji in različnih objavljenih člankih, ki jih je po njeni prezgodnji smrti uredila in zbrala Dunja Rihtman Auguštin. Po Dunjinih besedah je pri delu Konji, žene, ratovi in drugih delih […]
Po skoraj polurni bitki z enim od mogočnih programov, ki omogočajo dogodke na daljavo, smo se le uspele najti na enem izmed njih. In pričele z debato. Premlevale smo o krutosti in moralnosti dvojčkov, o njunem prav posebnem načinu spopadanja z izrednimi okoliščinami vojnega stanja ter izpostavili nekaj delov zgodbe, ki več kot očitno nakazujejo, da roman […]
Na petem srečanju smo se pogovarjali o vplivu, ki ga ima zakon o debirokratizaciji na osebni prostor in pomenu birokratskih postopkov tudi za boj nevladnikov. Meja med osebnim in službeno dolžnostjo je v Fisherjevem Kapitalističnem realizmu že povsem zabrisana, delo se popolnoma spoji z osebno identiteto, kar najbolje reprezentira predvsem polje umetnosti, kjer so umetniki […]
Na drugem srečanju prebiramo radikalni feministični manifest 𝗦𝗖𝗨𝗠 𝗠𝗮𝗻𝗶𝗳𝗲𝘀𝘁𝗼 (𝟭𝟵𝟲𝟳) avtorice 𝗩𝗮𝗹𝗲𝗿𝗶𝗲 𝗦𝗼𝗹𝗮𝗻𝗮𝘀. V njem Valerie zapiše, da so moški uničili svet in da ga morajo ženske sedaj popraviti. Za dosego tega cilja predlaga ustanovitev S.C.U.M. -a (𝗦ociety For 𝗖utting 𝗨p 𝗠en) – organizacije, ki je namenjena rušenju družbe in dokončni odpravi moškega spola. “𝘡̌𝘪𝘷𝘭𝘫𝘦𝘯𝘫𝘦 […]
Sestrovščina ponosnega delfina je v večernih urah v torek 19. 10. zaključila s prvim uradnim srečanjem, ki ga je krasila visoka udeležba. Ob prvem branju smo se spustile v skrivnosti Herland – Charlotte Perkins Gilman. Priznale smo si, da se je iz utopije res težko vrniti v realno življenje.
Na tretjem srečanju bralnega krožka Marka Fisherja smo se pogovarjali o poglavjih »Kapitalizem in realno« ter »Refleksivna impotenca, imobilizacija in liberalni komunizem«. Pozornost smo namenili predvsem realnosti hedonične lenobnosti pri študentih in iskali njene potencialne vzroke. Osrednje vprašanje srečanja se je tako nanašalo predvsem na dinamiko razmerja profesor-birokrat in fastfood-študent, temo pa smo skušali aktualizirati […]
Na prvem srečanju bomo prebirali znameniti utopični roman 𝗛𝗲𝗿𝗹𝗮𝗻𝗱 (𝟭𝟵𝟭𝟱) avtorice 𝗖𝗵𝗮𝗿𝗹𝗼𝘁𝘁𝗲 𝗣𝗲𝗿𝗸𝗶𝗻𝘀 𝗚𝗶𝗹𝗺𝗮𝗻. Knjiga opisuje izolirano družbo, sestavljeno v celoti iz žensk, ki se razmnožujejo s pomočjo partenogeneze. Rezultat je idealna družbena ureditev: brez vojn, konfliktov in prevlade. »𝘋𝘢𝘮𝘦,« 𝘫𝘦 𝘻𝘢𝘤̌𝘦𝘭 𝘛𝘦𝘳𝘳𝘺 𝘬𝘰𝘵 𝘴𝘵𝘳𝘦𝘭𝘢 𝘻 𝘫𝘢𝘴𝘯𝘦𝘨𝘢, »𝘢𝘭𝘪 𝘷 𝘵𝘦𝘫 𝘥𝘦𝘻̌𝘦𝘭𝘪 𝘯𝘪 𝘮𝘰𝘴̌𝘬𝘪𝘩?« »𝘔𝘰𝘴̌𝘬𝘪𝘩?« 𝘫𝘦 […]
Na drugem srečanju bralnega krožka o Marku Fisherju smo se pogovarjali o glavnih idejah, ki jih Fisher izpostavi v prvih dveh poglavjih Kapitalističnega realizma. Pogovor smo začeli s poudarkom na pretvorbi ritualov upora v estetiko in na trenutnem stanju kulturne produkcije. V tej maniri smo se oprli na Jamesonovo misel o prevladi pastiša, ki pa […]
Prvo srečanje pete edicije francoskega literarnega krožka je bilo izjemno plodovito in prijetno. Čeprav smo se povečini strinjale, da je težko in najbrž tudi nesmiselno razmišljati o tem, kaj je Louise pripeljalo do grozovitega dejanja uboja dveh otrok, smo se strinjale, da sam roman odpira mnoga vprašanja o položaju žensk, ki opravljajo skrbstvena dela za druge ženske, […]