Shakespearsko avtorsko vprašanje

3. srečanje: Edward de Vere, 17. grof Oxfordski

torek, 24.4. 2018, ob 18.00 v Knjižnici Šiška

Tokrat se bomo srečali s trenutno najpopularnejšim kandidatom za avtorstvo Edwardom de Verom, pravim renesančnim človekom, ki je pripadal eni najstarejših plemiških rodbin v Angliji. V kakšnem okolju se je izobraževal in kakšna so bila njegova zanimanja na področju umetnosti? V čem se je odlikoval in kaj so o njem menili sodobniki? Ali so podobnosti med njegovim življenjem in vsebino Shakespearovih del zgolj naključje?

Vodi Tomaž Kovačič.

Po letu 2017, gibanju #MeToo in javni artikulaciji razsežnosti patriarhalnega nasilja v družbi na splošno in filmski industriji specifično se v širši javnosti porajajo novi feministični premisleki filmov in odnosov moči, ki obstajajo v filmskih industrijah po svetu. A feministične intervencije in opozarjanja na vloge žensk v filmu obstajajo že od vsega začetka feminističnih filmskih teorij, ki svoj zagon dobijo predvsem v 70-ih letih prejšnjega stoletja. Vzporedno so skozi zgodovino filma režiserke vseskozi ustvarjale uporniška feministična (ne vedno pod tem imenom) dela, filme, ki so ženske, njihova podrejanja in nasilja vsakdanjosti prvič artikulirala na velikem platnu. Ta dela so večinoma ostajala na margini filmske prepoznavnosti in kanonov, nekatera med njimi pozabljena ali skoraj izgubljena, ustvarjalke pa so bile velikokrat odrinjene na stran in predvsem finančno podhranjene. A hkrati je odkrivanje filmov uporniških žensk danes ključno, saj kaže na alternativne filmske zgodovine in kontinuirano iskanje tako raznolikih podob žensk kot tudi drugačnih načinov ustvarjanja. V predavanju se tako skozi izbrane filmske primere posvetimo vzporednim tokovom filmskega ustvarjanja – filmom, ki feministične premisleke uporabljajo taktično in politično – in feminističnim filmskim teorijam, ki že od vsega začetka artikulirajo razmere neenakosti, ki so nas vodile v leto 2017.

Cikel predavanj pripravljata Jasmina Založnik in Katja Čičigoj, v sodelovanju s KUD-om Anarhiv (v okviru  programa Škratova čitalnica).

Vljudno vabljeni na drugo srečanje cikla Shakespearsko avtorsko vprašanje , ki se bo odvilo v

ponedeljek, 26.3. 2018, ob 17.30 v Knjižnici Šiška

Če ne William iz Stratforda, kdo bi lahko bil avtor? Doslej je bilo predlaganih mnogo imen, med njimi tudi oče sodobne znanosti Francis Bacon in elizabetinski dramatik Christopher Marlowe ter različni plemiči, kot sta bila grof William Stanley ali pa grofica Mary Sidney. Kaj jim je kot kandidatom skupno in v čem se razlikujejo? Ali dejstvo, da jih je toliko, ne postavlja samega avtorskega vprašanja pod vprašaj?

Srečanja, ki jih soorganizirata Škratova čitalnica (KUD Anarhiv) in Knjižnica Šiška (MKL), se odvijajo enkrat mesečno, koncipiral jih je Tomaž Kovačič, ki srečanja tudi vodi. 

Shakespearsko avtorsko vprašanje finančno podpirata Knjižnica Šiška in Mestna občina Ljubljana.

Škratove zvočne delavnice so zadnja leta izjemno dobro obiskane – poleg rednih zvočno-glasbenih seans, v okviru le-te organiziramo tudi različne poučne delavnice, na kateri udeleženke in udeleženci pod mentorstvom spoznavajo različne elemente glasbenega založništva. Ta konec tedna smo se tako dobili kar dvakrat, vam pa prilagamo nekaj fotk sobotnega srečanja, na katerem smo se pripravljali za festival TRESK, kjer se bom tudi predstavljali z našo hišno založbo ŠOP, ki se je tako rekoč povila iz Škratove čitalnice.

Feminizem danes

Ameriški spletni slovar Meriam Webster je besedo ‘feminizem’ označil za besedo leta 2017. V preteklih nekaj letih so številne grožnje že pridobljenim pravicam žensk s strani konzervativnih vlad in civilnih iniciativ ter masovno medijsko razkritje spolnega nasilja v pravzaprav vseh delovnih okoljih, ob vztrajanju spolno zaznamovane neenakosti v domačem delu, plačilu in možnostih napredovanja, spodbudili množične proteste, medijske in spletne kampanije in druge akcije. Nemara je nastopil čas za (avto)refleksijo, ki navidezno popularizacijo feminizma postavi v kontekst zgodovine feminističnih bojev in sodobnih oblik patriarhalnih družbenih razmerij. V ciklu predavanj o feminizmu se bomo tako med drugim spraševali, kakšne so sodobne oblike delovanja patriarhalne oblasti in kakšni ključni problemi za feminizem danes; kakšne alianse lahko ta sklepa z drugimi, sorodnimi emancipatornimi boji; kako so se taktike organiziranja in delovanja spremenile s spremenjenimi družbenimi, ekonomskimi in tehnološkimi razmerami; v kakšnem odnosu so sodobne oblike organiziranja s preteklimi; kako misliti zgodovino misli in bojev, ki so se primorani vračati k domnevno že razrešenim problemom; kako misliti možnost feministične prihodnosti. Predavanja so namenjena predstavitvi problemov in njihovemu skupnemu pretresanju v sledečih pogovorih.

Cikel predavanj pripravljata Jasmina Založnik in Katja Čičigoj, v sodelovanju s KUD-om Anarhiv (v okviru programa Škratova čitalnica).

Predavanje 27. 2. 2018  ob 20.30

Identiteta onkraj identitete

Kako danes misliti subjekt feminizma?

Feminizem so od 80ih dalje pretresali kritični diskurzi, ki možnost mišljenja enotnega subjekta feministične politike postavljajo pod vprašaj z izpostavljanjem mnogoterih osi dominacije (rase, razreda, spolne usmerjenosti idr.), ki ženske razlikujejo med seboj. Četudi intersekcionalni pristopi, ki pri analizi jemljejo v zakup mnogotere osi dominacije, vse bolj prevladujejo v feministični teoriji in teoriji spolov, pa feministična gibanja in iniciative še danes zaznamujejo zgoraj orisana trenja: napadi zaradi izključevanja ne-belih ali ne cis-normativnih oseb na eni strani; pretenzije po univerzalni ženski solidarnosti ali pa namerno izključevanje neheteronormativnih oseb na drugi strani. In vendar nedavne masovne politizacije okoli reproduktivnih in drugih pravic žensk in proti spolnemu nasilju nad ženskami, obenem pa solidarnost mnogih tovrstnih gibanj z zahtevami po enakopravnosti drugih manjšin kažejo, da je ob izogibanju izključevanja nemara še vedno potrebno misliti tudi specifično nasilje nad ženskami kot ženskami in njegovo konstitutivno povezavo z drugimi oblikami nasilja. Predavanje bo zato s filozofskimi orodji skušalo artikulirati pogoje možnosti mišljenja subjekta feminizma po njegovi dekonstrukciji ter tako ponuditi politizirano razumevanje (ženske, spolno nebinarnih in drugih oblik politično zaznamovanih) drugosti kot osnovo radikalno egalitarne feministične orientacije.

Katja Čičigoj je filozofinja, ki zaključuje doktorski študij z disertacijo iz feministične filozofije na univerzi Justus-Liebig v Giessnu (Nemčija).

Tako slabi, da so dobri!

Cikel Slabi filmi naletel na izjemen odziv! 

Nadaljevanje tudi v letu 2018!

Malo drugače, a še vedno z najslabšimi filmi vseh časov!

Se nam želiš pridružiti, spremljaj nas na kanalu Facebook ali nam piši na skratovacital(at)gmail.com!

Dobivamo se enkrat mesečno – naslednje srečanje 17. 02. 2018!

Z velikim zadovoljstvom sporočamo, da bomo v letu 2018 v sodelovanju z MKLJ – enota Šiška začeli z novim ciklom, ki ga bo vodil naš sodelavec in član društva, Tomaž Kovačič. Cikel bo predstavil dokaj kontroverzno področje literarne zgodovine, ki pa z neodvisnim raziskovanjem, medmrežjem in sodobno popkulturo (npr. film Anonymous iz leta 2011) bolj in bolj prihaja v ospredje javnega zanimanja. Zakaj obstaja dvom, da del, ki jih poznamo kot dela Williama Shakespeara, ni napisal mož iz Stratforda? Kdaj so se začenjali pojavljati dvomi? Ali je možno, da je Shake-speare psevdonim? Kdo so poleg Marka Twaina in Sigmunda Freuda znani skeptiki? Kdo so alternativni kandidati za avtorstvo? Kako tudi ortodoksna shakespearologija z novimi raziskavami dele dram pripisuje drugim avtorjem (kot recimo dele Henrika VI. Christopherju Marlowu)? Odvila se bodo štiri srečanja, in sicer do konca pomladi.

I. srečanje: Zakaj vprašanje?

ponedeljek, 26.2. 2018, ob 17.30 v Knjižnici Šiška

Srečali se bomo z razlogi, ki porajajo dvom o avtorstvu Williama iz Stratforda – vse od v oči bodečih biografskih vrzeli do široke razgledanosti, o kateri pričajo drame. Ali gre morda za pisca, ki je pisal pod psevdonimom? Koliko vemo o avtorjih, ki so bili njegovi sodobniki, in kaj lahko ugotovimo ob takšni primerjavi? Kdaj so se pojavili prvi dvomi?

Srečanja, ki jih soorganizirata Škratova čitalnica (KUD Anarhiv) in Knjižnica Šiška (MKLJ), se odvijajo enkrat mesečno, vodi jih Tomaž Kovačič.

Shakespearsko avtorsko vprašanje finančno podpirajo Knjižnica Šiška in Mestna občina Ljubljana – Urad za mladino.

V letu 2017 smo v sodelovanju z Društvom ŠKUC organizirali prvo Šolo kritičnega branja in pisanja, ki je naletela na zelo dober odziv. Več spodaj.

V sodelovanju z Info centrom Škuc je bila med 13. in 20. novembrom organizirana brezplačna šola kritične medijske pismenosti v času digitalnih medijev. Šolo je vodil Robert Bobnič, organizirana je bila v dveh sklopih oziroma srečanjih. Prvo, potekalo je 13. novembra od 18.00 do 20.00 v prostorih Galerije Škuc, je bil namenjen teoretskemu spoznavanju s produkcijskimi, distribucijskimi in recepcijskimi pogoji nastajanja medijskih diskurzov znotraj digitalne kulture, predvsem pa spoznavanju razbiranja različnih ideoloških učinkov na digitalnih platformah delujočih diskurzov. Srečanje je bilo zastavljeno na način predavanja z izbranimi primeri iz medijske prakse in s sprotno skupinsko naravnano refleksijo udeležencev šole. Na podlagi refleksije in v sodelovanju z vodjo šole so si udeleženci na koncu srečanja izbrali temo in način kritične evalvacije določenega medijskega primera. Na voljo so imeli teden dni časa za pripravo, saj je bilo drugo srečanje, ki je prav tako v galeriji Škuc potekalo 20. novembra od 18.00 do 20.00, namenjeno njihovi predstavitvi. Predstavitvi je sledila diskusija, katere namen je bil predvsem vzpodbuda razmišljanju o institucionalnih možnostih izobraževanja kritične medijske pismenosti v času digitalnih medijev.

Poročilo je pripravil Robert Bobnič.

Delavnico LGBT kritike smo na Festival LGBT filma 2017 (s partnerjema KUD Anarhiv in Društvo Škuc) izvajali prvič. Namen prve delavnice je bil izpostaviti vse bolj kritiško priznana LGBT/queer dela, udeležence/udeleženke delavnice spodbuditi h globljemu razmišljanju o filmih in jih naučiti osnove pisanja filmske kritike. Mentorica delavnice je bila filmska kritičarka Jasmina Šepetavc. Prijavljenih je bilo 7 udeležencev, poslušali pa so dve predavanji: na prvem smo se poglobili v zgodovino LGBT filma in filmske kritike, teorije in glavnih problemov prikazovanja LGBT oseb na velikem platnu. Predavanje je vključevalo gledanje filmskih primerov in interaktivno sodelovanje udeležencev – prepoznavanja glavnih tematik, pogostih stereotipov, žanrov ipd. in analiza del.Na drugem srečanju smo spoznavali zakonitosti pisanja filmske kritike – strukturo, pogoste napake, različne pristope k pisanju –, kot tudi delo kritika onkraj pisanja (kako pristopati do urednikov, plačilo, tuji in domači filmski festivali, tuje in domače filmske publikacije, tuje in domače filmske delavnice, združenja filmskih kritikov).Nato so si udeleženci izbrali dva festivalska filma, o katerih so pisali svoje prve recenzije. Mentorica je skozi teden in po festivalu z vsako pisko/piscem delala individualno, komentirala in popravljala pisne recenzije. Po izboru glavnega urednika Ekrana Cirila Oberstarja je bila številki december 2017 – januar 2019 objavljena recenzija filma 120 utripov na minuto udeleženke Veronike Foška Šaina, na spletnem Ekranu pa še tri recenzije udeleženk Maše Radi in Mance Gosenica (http://ekran.si/delavnica-lgbt/).

Poročilo je pripravila Jasmina Šepetavc.

Glede na to, da je december že pregovorno izjemno pester mesec, kar se tiče kulturno-izobraževalnih dogodkov, smo bili še toliko bolj veseli, da se je ekskurzije, ki smo jo so-organizirali z našim dragim partnerjem SF:ius, udeležilo kar nekaj obiskovalk in obiskovalcev. Ob odličnem vodstvu smo se naučili veliko novega, spletli pa smo tudi veliko novih vezi.

V petek, 22. 12. 2017, se nas je na otvoritvi fotografske razstave Kristjana Sedeja z naslovom Serija fotografij Plečnikovega spomenika padlim domačinom v Veliki Bučni vasi na Dolenjskem zbralo lepo število obiskovalk in obiskovalcev.

Spodaj pa objavljamo nekaj fotografij, posnetih na dogodku, ki so ga pospremili tudi glasbeni takti Joza Elektronika Carja Groma in DJ Boba.