Varnejši prostori med feministično teorijo in prakso -Tea Hvala: 22.05.2018, ob 20.30, THL

Vljudno vabljeni na novo predavanje v okviru cikla “Feminizem danes”, ki ga pripravljamo v sodelovanju s Trubarjevo hišo literature. Tokrat se na bom predstavila Tea Hvala:

Z izrazom varni prostori za ženske je feminizem drugega vala označil strategijo od države in moških ločenega druženja in (so)delovanja žensk v samoorganiziranih javnih prostorih. A strategija je starejša od feminizma in starejša od kapitalizma; v srednjem veku so se ženske zbirale na gmajnah in tržnicah, kjer so si dialoško izoblikovale svoj pogled na dogajanje v skupnosti, ki se je razlikoval od pogleda moških. Danes koncept varnejših prostorov najpogosteje udejanjajo feministične in LGBT skupine, kot tehniko ograjevanja od pritiskov kapitala in zahtev po asimilaciji pa jih pod različnimi imeni (zaščiteni prostori, prostori za zatirane, kontrajavnosti, opozicionalni prostori, avtonomni prostori) srečamo v anarhističnih in drugih skupnostih, ki težijo k avtonomiji. Med varnejše prostore spadajo tudi ločena kopališča in savne za ženske, vse naštete, tudi na videz apolitične pobude, pa se soočajo z nerazumevanjem širše javnosti. Ta jim očita »separatizem«, »boječnost«, »omejevanje svobode govora« in celo »diskriminacijo moških«. A medtem ko feministična teorija tovrstne ugovore zlahka zavrne, se je pred težjo nalogo znašla ob vdiranju neoliberalne retorike v samo prakso ločenega delovanja. Kako nanjo vpliva psihologiziranje političnih razlik in individualiziranje strukturne izključenosti? In kako v dobi »nove brutalnosti«, ko zahodne države v imenu »nacionalne varnosti« ustrahujejo svoje državljane s »teroristi«, ob tem pa z najsodobnejšim orožjem tolčejo po izmišljenih sovražnikih, zagovarjati koncept varnejših prostorov za zatirane, če slednji s pristajanjem na neoliberalno retoriko sami mistificirajo nasilni izvor družbene nepravičnosti? O tem bo govora na primerih iz Jugoslavije, Slovenije, Nemčije in ZDA.

Odpovedano predavanje Pie Brezavšček bo izvedeno v mesecu septembru, ko bomo s ciklom nadaljevali.

FEMINIZEM DANES, NOV CIKEL V SODELOVANJU S TRUBARJEVO HIŠO LITERATURE: TRETJE PREDAVANJE: Družina pod feminističnim drobnogledom, Pia Brezavšček, 17.4., 20.30

Sociologi ji pravijo osnovna celica družbe in dejansko si družbo brez utemeljenosti na familializmu težko zamislimo, saj nas je večina odrasla v družinah in normativna predstava sreče in samoizpolnitve je pogosto povezana z lastnim družinskim življenjem. Ne le konservativni krogi, tudi neoliberalne opcije promovirajo družino, saj je nujna alternativa socialni državi in pomeni prihranek pri skrbstvenem delu in ekonomski varnosti. Družina pa je, paradoksalno, kljub pozivu k odpravi družine v Komunističnem manifestu, sveta celo za socialiste, saj si ne upajo drezati v temeljno vrednoto delavskega razreda. Ni pa družina najbolj pogosta oblika organizacije življenja – kakor pravita Barrett in McIntosh, kljub takemu vtisu in medijski promociji te oblike skupnostnega življenja, je bilo gospodinjstev tipa mama-oče-otrok/ci že leta 1982 v Veliki Britaniji zgolj tretjina. Najbolj natančna in glasna kritika samoumevnosti družine je morala priti s strani tistih teoretičark, ki so preučevale tlačeno pozicijo žensk v tem odnosu – s strani feminizma torej. Kritika družine je za feminizem nujna posledica njegovega detektiranja opresije »razreda žensk« (Delphy), saj se ravno v družinskem odnosu ženska podrejenost zelo natančno manifestira. Kritika družine pa je zaradi velikega odpora in sentimenta, povezanega z realnimi potrebami, ki jih izpolnjujemo v družinskih odnosih, po drugi strani ena izmed glavnih krivk za nepriljubljenost feminizma. Si zmoremo, ali vsaj želimo, po zgledu radikalnih feministk, ki so si to drznile že pred polovico stoletja, danes zamisliti, če že ne živeti nekaj, kar sta Deleuze in Guattari poimenovala anti-ojdipski odnosi?

Pia Brezavšček je doktorska študentka filozofije in samozaposlena kulturna delavka. Ima družino.

Predavanje je prestavljeno na september 2018.

Shakespearsko avtorsko vprašanje 3. srečanje: Edward de Vere, 17. grof Oxfordski, 24.04.2018

Shakespearsko avtorsko vprašanje

  1. srečanje: Edward de Vere, 17. grof Oxfordski

torek, 24.4. 2018, ob 18.00 v Knjižnici Šiška

Tokrat se bomo srečali s trenutno najpopularnejšim kandidatom za avtorstvo Edwardom de Verom, pravim renesančnim človekom, ki je pripadal eni najstarejših plemiških rodbin v Angliji. V kakšnem okolju se je izobraževal in kakšna so bila njegova zanimanja na področju umetnosti? V čem se je odlikoval in kaj so o njem menili sodobniki? Ali so podobnosti med njegovim življenjem in vsebino Shakespearovih del zgolj naključje?

Vodi Tomaž Kovačič.

Feminizem danes, nov cikel v sodelovanju s Trubarjevo hišo literature: drugo predavanje: Feministične intervencije v filmu, Jasmina Šepetavc, torek, 27. marec, ob 20.30

Po letu 2017, gibanju #MeToo in javni artikulaciji razsežnosti patriarhalnega nasilja v družbi na splošno in filmski industriji specifično se v širši javnosti porajajo novi feministični premisleki filmov in odnosov moči, ki obstajajo v filmskih industrijah po svetu. A feministične intervencije in opozarjanja na vloge žensk v filmu obstajajo že od vsega začetka feminističnih filmskih teorij, ki svoj zagon dobijo predvsem v 70-ih letih prejšnjega stoletja. Vzporedno so skozi zgodovino filma režiserke vseskozi ustvarjale uporniška feministična (ne vedno pod tem imenom) dela, filme, ki so ženske, njihova podrejanja in nasilja vsakdanjosti prvič artikulirala na velikem platnu. Ta dela so večinoma ostajala na margini filmske prepoznavnosti in kanonov, nekatera med njimi pozabljena ali skoraj izgubljena, ustvarjalke pa so bile velikokrat odrinjene na stran in predvsem finančno podhranjene. A hkrati je odkrivanje filmov uporniških žensk danes ključno, saj kaže na alternativne filmske zgodovine in kontinuirano iskanje tako raznolikih podob žensk kot tudi drugačnih načinov ustvarjanja. V predavanju se tako skozi izbrane filmske primere posvetimo vzporednim tokovom filmskega ustvarjanja – filmom, ki feministične premisleke uporabljajo taktično in politično – in feminističnim filmskim teorijam, ki že od vsega začetka artikulirajo razmere neenakosti, ki so nas vodile v leto 2017.

Cikel predavanj pripravljata Jasmina Založnik in Katja Čičigoj, v sodelovanju s KUD-om Anarhiv (v okviru  programa Škratova čitalnica).

Shakespearsko avtorsko vprašanje, 2. srečanje: Alternativni kandidati, ponedeljek, 26.3. 2018, ob 17.30 v Knjižnici Šiška

Vljudno vabljeni na drugo srečanje cikla Shakespearsko avtorsko vprašanje , ki se bo odvilo v

ponedeljek, 26.3. 2018, ob 17.30 v Knjižnici Šiška

Če ne William iz Stratforda, kdo bi lahko bil avtor? Doslej je bilo predlaganih mnogo imen, med njimi tudi oče sodobne znanosti Francis Bacon in elizabetinski dramatik Christopher Marlowe ter različni plemiči, kot sta bila grof William Stanley ali pa grofica Mary Sidney. Kaj jim je kot kandidatom skupno in v čem se razlikujejo? Ali dejstvo, da jih je toliko, ne postavlja samega avtorskega vprašanja pod vprašaj?

Srečanja, ki jih soorganizirata Škratova čitalnica (KUD Anarhiv) in Knjižnica Šiška (MKL), se odvijajo enkrat mesečno, koncipiral jih je Tomaž Kovačič, ki srečanja tudi vodi. 

Shakespearsko avtorsko vprašanje finančno podpirata Knjižnica Šiška in Mestna občina Ljubljana.

Škratove zvočne delavnice v polnem teku

Škratove zvočne delavnice so zadnja leta izjemno dobro obiskane – poleg rednih zvočno-glasbenih seans, v okviru le-te organiziramo tudi različne poučne delavnice, na kateri udeleženke in udeleženci pod mentorstvom spoznavajo različne elemente glasbenega založništva. Ta konec tedna smo se tako dobili kar dvakrat, vam pa prilagamo nekaj fotk sobotnega srečanja, na katerem smo se pripravljali za festival TRESK, kjer se bom tudi predstavljali z našo hišno založbo ŠOP, ki se je tako rekoč povila iz Škratove čitalnice.

Feminizem danes: nov cikel v sodelovanju s Trubarjevo hišo literature, prvo predavanje 27. 02. 2018 ob 20.30

Feminizem danes

Ameriški spletni slovar Meriam Webster je besedo ‘feminizem’ označil za besedo leta 2017. V preteklih nekaj letih so številne grožnje že pridobljenim pravicam žensk s strani konzervativnih vlad in civilnih iniciativ ter masovno medijsko razkritje spolnega nasilja v pravzaprav vseh delovnih okoljih, ob vztrajanju spolno zaznamovane neenakosti v domačem delu, plačilu in možnostih napredovanja, spodbudili množične proteste, medijske in spletne kampanije in druge akcije. Nemara je nastopil čas za (avto)refleksijo, ki navidezno popularizacijo feminizma postavi v kontekst zgodovine feminističnih bojev in sodobnih oblik patriarhalnih družbenih razmerij. V ciklu predavanj o feminizmu se bomo tako med drugim spraševali, kakšne so sodobne oblike delovanja patriarhalne oblasti in kakšni ključni problemi za feminizem danes; kakšne alianse lahko ta sklepa z drugimi, sorodnimi emancipatornimi boji; kako so se taktike organiziranja in delovanja spremenile s spremenjenimi družbenimi, ekonomskimi in tehnološkimi razmerami; v kakšnem odnosu so sodobne oblike organiziranja s preteklimi; kako misliti zgodovino misli in bojev, ki so se primorani vračati k domnevno že razrešenim problemom; kako misliti možnost feministične prihodnosti. Predavanja so namenjena predstavitvi problemov in njihovemu skupnemu pretresanju v sledečih pogovorih.

Cikel predavanj pripravljata Jasmina Založnik in Katja Čičigoj, v sodelovanju s KUD-om Anarhiv (v okviru programa Škratova čitalnica).

 

Predavanje 27. 2. 2018  ob 20.30

Identiteta onkraj identitete

Kako danes misliti subjekt feminizma?

Feminizem so od 80ih dalje pretresali kritični diskurzi, ki možnost mišljenja enotnega subjekta feministične politike postavljajo pod vprašaj z izpostavljanjem mnogoterih osi dominacije (rase, razreda, spolne usmerjenosti idr.), ki ženske razlikujejo med seboj. Četudi intersekcionalni pristopi, ki pri analizi jemljejo v zakup mnogotere osi dominacije, vse bolj prevladujejo v feministični teoriji in teoriji spolov, pa feministična gibanja in iniciative še danes zaznamujejo zgoraj orisana trenja: napadi zaradi izključevanja ne-belih ali ne cis-normativnih oseb na eni strani; pretenzije po univerzalni ženski solidarnosti ali pa namerno izključevanje neheteronormativnih oseb na drugi strani. In vendar nedavne masovne politizacije okoli reproduktivnih in drugih pravic žensk in proti spolnemu nasilju nad ženskami, obenem pa solidarnost mnogih tovrstnih gibanj z zahtevami po enakopravnosti drugih manjšin kažejo, da je ob izogibanju izključevanja nemara še vedno potrebno misliti tudi specifično nasilje nad ženskami kot ženskami in njegovo konstitutivno povezavo z drugimi oblikami nasilja. Predavanje bo zato s filozofskimi orodji skušalo artikulirati pogoje možnosti mišljenja subjekta feminizma po njegovi dekonstrukciji ter tako ponuditi politizirano razumevanje (ženske, spolno nebinarnih in drugih oblik politično zaznamovanih) drugosti kot osnovo radikalno egalitarne feministične orientacije.

Katja Čičigoj je filozofinja, ki zaključuje doktorski študij z disertacijo iz feministične filozofije na univerzi Justus-Liebig v Giessnu (Nemčija).

Slabi filmi tudi v letu 2018 – udarno v 2018!

Tako slabi, da so dobri!

Cikel Slabi filmi naletel na izjemen odziv! 

Nadaljevanje tudi v letu 2018!

Malo drugače, a še vedno z najslabšimi filmi vseh časov!

Se nam želiš pridružiti, spremljaj nas na kanalu Facebook ali nam piši na skratovacital(at)gmail.com!

Dobivamo se enkrat mesečno – naslednje srečanje 17. 02. 2018!

Shakespearsko avtorsko vprašanje v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana – enota Šiška: 1. srečanje že 26. 02. 2018, ob 17.30

Z velikim zadovoljstvom sporočamo, da bomo v letu 2018 v sodelovanju z MKLJ – enota Šiška začeli z novim ciklom, ki ga bo vodil naš sodelavec in član društva, Tomaž Kovačič. Cikel bo predstavil dokaj kontroverzno področje literarne zgodovine, ki pa z neodvisnim raziskovanjem, medmrežjem in sodobno popkulturo (npr. film Anonymous iz leta 2011) bolj in bolj prihaja v ospredje javnega zanimanja. Zakaj obstaja dvom, da del, ki jih poznamo kot dela Williama Shakespeara, ni napisal mož iz Stratforda? Kdaj so se začenjali pojavljati dvomi? Ali je možno, da je Shake-speare psevdonim? Kdo so poleg Marka Twaina in Sigmunda Freuda znani skeptiki? Kdo so alternativni kandidati za avtorstvo? Kako tudi ortodoksna shakespearologija z novimi raziskavami dele dram pripisuje drugim avtorjem (kot recimo dele Henrika VI. Christopherju Marlowu)? Odvila se bodo štiri srečanja, in sicer do konca pomladi.

I. srečanje: Zakaj vprašanje?

ponedeljek, 26.2. 2018, ob 17.30 v Knjižnici Šiška

Srečali se bomo z razlogi, ki porajajo dvom o avtorstvu Williama iz Stratforda – vse od v oči bodečih biografskih vrzeli do široke razgledanosti, o kateri pričajo drame. Ali gre morda za pisca, ki je pisal pod psevdonimom? Koliko vemo o avtorjih, ki so bili njegovi sodobniki, in kaj lahko ugotovimo ob takšni primerjavi? Kdaj so se pojavili prvi dvomi?

Srečanja, ki jih soorganizirata Škratova čitalnica (KUD Anarhiv) in Knjižnica Šiška (MKLJ), se odvijajo enkrat mesečno, vodi jih Tomaž Kovačič.

Shakespearsko avtorsko vprašanje finančno podpirajo Knjižnica Šiška in Mestna občina Ljubljana – Urad za mladino.