V aprilu smo se v miniaturni zasedbi pogovarjali o francoski komediji iz leta 2008 z naslovom Bienvenue chez les Ch’tis – o stereotipih, predsodkih in pretiravanju znotraj žanra komedije. V ponedeljek, 16. maja, ob 17:30 pa ste prav lepo vabljeni na predzadnje srečanje v tej sezoni, ko bo beseda tekla o romanu alžirskega pisatelja Yasmina Khadra z naslovom […]
Na marčevskem srečanju smo se pogovarjali o zadnjem romanu frankofonega pisatelja iz Slonokoščene obale, Ahmadouja Kouroume, z naslovom Allah n’est pas obligé (Alahu ni treba). Prvoosebna pripoved otroka-vojaka, ki na skozi preprost jezik razkriva grozote sodobnega izkoriščanja marginaliziranih otrok v vojne namene, je pretresljiva zgodba, ki jo moramo slišati. V aprilu, 18. 4. 2022 ob 17:30, bomo […]
Na sedmem srečanju se podajamo v esejistične in z volitvami obarvane vode. Prebirale bomo esej ? ???????? ???????̌?? ?????? (????) francoske esejistke in filozofinje ?????? ????. Kratki esej o nujni ukinitvi vseh političnih strank je Weil napisala v Londonu, kamor se je bila prisiljena umakniti pred nacistično grožnjo in vseevropskim pogromom nad Judi. Kot angažirana […]
Po dolgem času smo z velikim veseljem ponovno pričeli s srečanji v živo! Na februarskem srečanju smo se pogovarjali o prvem in nagrajenem romanu Annie Lulu, La mer Noire dans les Grands Lacs. Spraševale smo se o realnosti prikaza rasizma v Romuniji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, bile pozdravile podrobni oris državljanske vojne v Kongu ter izmenjevale mnenja o […]
Na šestem srečanju se zopet podajamo v poetične vode – tokrat lokalne in aktualne! Prebirale bomo z Jenkovo nagrado nagrajeno pesniško zbirko ?? ????, ??????̌?? (????) pesnice, esejistke, skladateljice, perfomerke in sociologinje ???? ??????̌????́. Dragičević je avtorica petih knjig: Kdo ima druge skrbi (2014), Slavne neznane (2016), Med njima je glasba (2017), Ljubav reče greva […]
Prvo srečanje v letu 2022 smo otvorili s predhodnikom Novega romana iz leta 1925, Les faux monnayeurs. “Moj prvi in zadnji roman”, kot se je izrazil sam avtor, André Gide, nima klasične rdeče niti, vendar se v njem prepletajo mnoga prijateljstva in kompleksni medosebni odnosi, kjer zgodbi sledimo tako skozi poglede različnih junakov kot tudi samega […]
Na petem srečanju se bomo ukvarjale s feministično poezijo! Prebirale bomo ????? (2020) priznane afroameriške lezbično-feministične pesnice, performerke in aktivistke ??? ??????. Pat danes velja za klasiko ameriške literature in družbene misli, sicer pa je bila pionirka lezbično-feministične umetnosti. Objavila je pet samostojnih pesniških zbirk, z Judy Grahn, še eno lezbično pionirko, pa je posnela […]
Na četrtem srečanju se bomo zopet znašle v družbi nedavno preminule ameriške feministične teoretičarke in aktivistke ???? ?????. Z njo smo se že spoznale v preteklih sezonah bralnega krožka, ko smo prebirale njeno znamenito delo Ain’t I a Woman. Knjiga ???̌? ????????: ?????? ?? ???????? (????), ki jo prebiramo tokrat, velja za eno od temeljnih […]
Na zadnjem srečanju bralnega krožka, kjer smo prebirali Kapitalistični realizem Marka Fisherja smo strnili misli in se strinjali, da kljub pesimističnemu pristopu Fisher v zadnjih vrsticah vseeno dopusti možnost, da obstaja upanje za spremembe. S svojim slogom, orisom kulturnega vzdušja in poudarkom na nekaterih pomembnejših avtorjih za razvoj njegove teorije, je Mark Fisher pomembno prispeval […]
Na tretjem srečanju smo prebirali antologijo ?????, ?̌???, ?????? (????) hrvaške feministke, sociologinje, prevajalke, etnologinje in publicistke ????? ?????????. Delo temelji na njeni nedokončani doktorski disertaciji in različnih objavljenih člankih, ki jih je po njeni prezgodnji smrti uredila in zbrala Dunja Rihtman Auguštin. Po Dunjinih besedah je pri delu Konji, žene, ratovi in drugih delih […]
Po skoraj polurni bitki z enim od mogočnih programov, ki omogočajo dogodke na daljavo, smo se le uspele najti na enem izmed njih. In pričele z debato. Premlevale smo o krutosti in moralnosti dvojčkov, o njunem prav posebnem načinu spopadanja z izrednimi okoliščinami vojnega stanja ter izpostavili nekaj delov zgodbe, ki več kot očitno nakazujejo, da roman […]
Na petem srečanju smo se pogovarjali o vplivu, ki ga ima zakon o debirokratizaciji na osebni prostor in pomenu birokratskih postopkov tudi za boj nevladnikov. Meja med osebnim in službeno dolžnostjo je v Fisherjevem Kapitalističnem realizmu že povsem zabrisana, delo se popolnoma spoji z osebno identiteto, kar najbolje reprezentira predvsem polje umetnosti, kjer so umetniki […]