Filmski klub Knji\u017enice \u0160i\u0161ka \u00bbKjer je doma film\u00ab bo zasnovan kot interaktivni serial, ki bo slu\u0161ateljice in slu\u0161atelje v osrednjo snov vpeljeval prek raznolikih didakti\u010dnih ravni, ob tem pa bo vseskozi stremel k vzpodbujanju aktivne participacije v filmsko-vzgojnih vsebinah.<\/p>\n
Serial bo zasnovan kot heterogena platforma, ki bo nudila pregled nekaterih temeljnih sklopov filmskih \u0161tudij. Vsak sklop bo pospremljen z ogledom konkretnega filmskega primera, podana bo osnovna razlaga, ki bo oplemenitena s pregledi aktualnih, a tudi zgodovinsko pomembnih filmskih primerov.<\/p>\n
Udele\u017eenke in udele\u017eenci bodo vselej vzpodbujane k \u0161ir\u0161i debati, pa tudi k zapisu svojih vtisov, ki jih bomo tudi javno objavili na spletni strani KUD Anarhiv. Po vsakem od sre\u010danj bo na voljo tudi seznam filmske literature, s pomo\u010djo katere bodo udele\u017eenke in udele\u017eence svoja znanja nadalje poglabljali.<\/p>\n
Filmski klub se bo odvijal enkrat mese\u010dno. Pred vsakim od sre\u010danj bodo obiskovalci kluba pozvani k ogledu izbranega filmskega primera, pri \u010demer bodo slednji praviloma na voljo v standardni knji\u017eni\u010dni ponudbi. Informacije v zvezi z izbranim filmskim primerom za posamezen sklop bodo pravo\u010dasno na voljo.<\/p>\n
Posamezni vsebinski sklopi Filmskega kluba:<\/p>\n
V primeru zadostnih finan\u010dnih sredstev se bo za vsak posamezni sklop iskalo tudi zanimive, goste, ki bodo s svojo prisotnostjo bodisi na na\u010din okrogle mize bodisi na na\u010din pogovora, \u0161e dodatno prispevali k didakti\u010dni vrednosti pri\u010dujo\u010dega projekta.<\/p>\n
\u2014<\/p>\n
Filmski klub, ki ga soorganizirata \u0160kratova \u010citalnica (KUD Anarhiv) in Knji\u017enica \u0160i\u0161ka, \u00a0se bo odvijal enkrat mese\u010dno. Pred vsakim od sre\u010danj bodo obiskovalci kluba pozvani k ogledu izbranega filmskega primera, pri \u010demer bodo slednji praviloma na voljo v standardni knji\u017eni\u010dni ponudbi.<\/p>\n
\u2014<\/p>\n
Filmski klub vodi Nina Cvar, filmska kriti\u010darka in publicist<\/em>ka.<\/p>\n \/\/\/\/\/\/<\/p>\n Spodaj objavljamo nekaj izsekov iz posameznih predavanj v letih 2014\/2015. Za vire pi\u0161ite na skratovacital(at)gmail.com.<\/p>\n E \u2013 pregled: Filmski klub \u201cKjer je doma film\u201d<\/p>\n Zgodovinjenje filmske zgodovine: zakaj je potrebno poznati zgodovino filma?<\/u><\/em><\/p>\n Zgodovinjenje v nasprotju z zgodovino napotuje na dinami\u010dno dogajanje, ki je nadvse raznoliko, predvsem pa usmerjeno v razli\u010dne oblike. Slednje je mo\u010d pokazati prav na filmu, ki se je stotih letih oblikoval v raznovrstne forme, kar ka\u017ee na njegovo sposobnost, da zna stopati v stik z razli\u010dnimi oblikami, ne nazadnje tudi z medijskimi formami. Potem takem ne moremo govoriti o zgodovini, temve\u010d o zgodovinjenju, saj je klju\u010dna poteza filma, sklicujo\u010d se na. Casettija, \u00bbpogajanje\u00ab, ki ga slednji razume kot zmo\u017enost filma, da slalomira med razli\u010dnimi problemi stopnje realnosti, ki jo film obdeluje. S konceptom zgodovinjenja je mo\u010d pokazati na divergentnost filmske forme, na njeno neverjetno zmo\u017enost prilagajanja oziroma pogajanja kot prilagajanja, ki ga v zadnjem \u010dasu lahko spremljamo v standardizaciji ti. kakovostne televizije, ki apropriira filmsko govorico.<\/p>\n Vzpon ameri\u0161kega filma<\/u><\/em><\/p>\n Studijska doba ameri\u0161kega filma traja med leti 1920 in 1948, opredelimo jo kot obdobje oligopola v filmski industriji, ki jo je obvladovalo nekaj vertikalno integriranih podjetij, kar pomeni, da so ta podjetja obvladovala produkcijo, distribucijo in prikazovanje. Gre za sistem, ki se je dokon\u010dno ustoli\u010dil leta 1930, njegova temeljna karakteristika pa je metoda \u00bbteko\u010dega traku\u00ab, po kateri sta filme snemala \u017ee Sennet in Ince med leti 1913-1915. Pri\u010dujo\u010do metodo je dokon\u010dno razvil Paramount, First National, a tudi drugi nosilci; na njen razvoj je vplivalo tudi odprtje Universal City v Hollywoodu.<\/p>\n Vzpona velikih studiev ne moremo razumeti brez tehni\u010dnega razvoja, tj. vpeljave zvoka, a tudi analize \u0161ir\u0161ih dru\u017ebeno-politi\u010dnih dogodkov, predvsem pa borznega zloma leta 1929. Ta dogodek \u00a0je namre\u010d povzro\u010dil, da je veliko manj\u0161ih studiev propadlo, k temu pa je botroval tudi razvoj zvoka, pa tudi stro\u0161ki, ki so bili s tem povezani. S tem je nastala vrzel, ki so jo izkoristili nekateri, predvsem tisti, ki so uspeli pre\u017eiveti ekonomsko krizo.<\/p>\n Za konec tega obdobja se \u0161teje tretji maj, 1948, ko veliki izgubijo ti. protimonopolno to\u017ebo, ki je bila sicer vlo\u017eena l. 1938. V tej to\u017ebi je sodi\u0161\u010de odlo\u010dilo, da se prepove vertikalna integracija, prodaja filmov v paketu in kupovanje na slepo. Postopno dezintegracijo sistema gre pripisovati tudi vzponu drugih medijev, televizije ter dvigu neodvisne produkcije, ki ji je \u0161la na roko povojna zakonodaja, tj. ti. davek na dobi\u010dek.<\/p>\n Toda dezintegracija se ni zgodila z danes na jutri. Veliki studii so se skoraj dve leti borili zoper razsodbo, nato pa se je prvi vdal Paramount, ki je 31.12. 1949, ki se je odpovedal verigi svojih kinodvoran, za razliko od MGM, ki je ohranil lastni\u0161tvo kinodvoran vse do 1957. leta.<\/p>\n \u017danr<\/u><\/em><\/p>\n \u017danr velja za eno od prvih sredstev, s pomo\u010djo katerega je filmska industrija organizirala produkcijo, ne nazadnje pa tudi cirkulacijo v smislu tr\u017eenja vsebin. Gre za ekonomski aspekt studijskega sistema, oziroma kot pravi Christine Glendhill; \u00bb\/\u2026\/ \u017eanri so se \u2013 podobno kot zvezde deset let kasneje \u2013 pojavili iz dvojne potrebe studijskega sistema po standardizaciji in diferenciaciji filmske produkcije\u00ab (str. 254). Kaj to pomeni? Enostavno gre za to, da je \u017eanr, vsak s prepoznavnim naborom konvencij glede ti. kinematiskih kodov (mizanscena, snemanje, zgodba), industriji omogo\u010dil napovedovanje pri\u010dakovanj ob\u010dinstva. Oziroma re\u010deno druga\u010de; razlike, velike ali majhne med \u017eanri, so v funkciji prepoznavanja specifik posameznih ciljnih skupin gledalcev, kar posledi\u010dno vpliva na standardizacijo in stabilizacijo produkcije.<\/p>\n Sprva je bil \u017eanr znotraj ti. avtorske kritike razumljen pejorativno, saj se ga je dojemalo kot nosilca stereotipizacije, mno\u017ei\u010dne produkcije, ki negira avtorja. Na revitalizacijo danega razumevanja je vplival A. Bazin, in sicer z eseji, v katerih je Bazin premi\u0161ljeval o vesternu, ki naj bi po Bazinu sovpadal z za\u010detki filma.<\/p>\n In potem se vse spremeni: od rojstva modernega filma do politike avtorjev<\/u><\/em><\/p>\n Kako se iti umetnost, snemati filme, potem ko milijoni umrejo? Kako posneti film o zlo\u010dinu, ki za seboj ne pusti nobenih trupel, le pepel? Kako ponovno vzpostaviti smisel v svet, ki je bil popolnoma vr\u017een s te\u010dajev? Vsa ta vpra\u0161anja so po drugi svetovni vojni postala aktualna, preselila pa so se tudi v filmsko ustvarjanje. Prav v tem kontekstu pa se je razvil moderni film.<\/p>\n Z njegovim razvojem se je med drugim ukvarjal tudi \u017ee omenjeni Gilles Deleuze, ki ga je zanimal predvsem nastanek novega tipa podobe \u2013 podobe-\u010dasa. \u00a0Neorealizem predstavlja prelom v razvoju modernega filma. Pomembno vlogo po Angeli Ndalians pa igra tudi v tranziciji k ti. mednarodnemu umetni\u0161kemu filmu. Italijanski neorealizem je namre\u010d s svojo realisti\u010dno estetiko, ki je vklju\u010devala snemanje na lokaciji, snemanje z ro\u010dno kamero, natur\u0161\u010dike, prednost ti. epizodni formi. Klju\u010dna vzpodbuda za premik v prikazovalnih praksah je bil film Rim, odprto mesto, pa tudi drugi filmi iz tega bazena, ki so pa zatonu neorealizma odprli pot ti. umetni\u0161kemu, modernemu filmu.<\/p>\n Neale sicer dodaja, da gre za specifi\u010dno strategijo, ki jo je uporabila lokalna kinematografija, toda v kriti\u0161kem in ekonomskem aspektu pa je pustila vtis v mednarodnem okolju. K vzponu tega tipa filmske forme je veliko prispevala tudi filmska kritika, zlasti francoska, ki je stavila na avtorstvo kot na\u010din preseganja omejitev institucionalne filmske reprezentacije velikih studiev. Moderni film tako zajema tako nerealisti\u010dne perspektive, kot modernisti\u010dni film, ki se razvije iz neorealizma, kot tudi novi val[1]<\/sup><\/sup><\/a>, ki se razbohoti v \u0161estdesetih letih. Strategije so iskanje specifi\u010dnega avtorskega izraza, eksperimentiranje, zaradi \u010desar ima moderni film \u0161ir\u0161o in o\u017ejo definicijo. K \u0161ir\u0161i lahko pri\u0161tevamo bolj raznolik nabor filmskih izrazov, k o\u017eji pa ti. umetni\u0161ki modernisti\u010dni film.<\/p>\n Film in tehnologija<\/u><\/em><\/p>\n -Film kot ena najbolj tehnolo\u0161kih oblik umetnosti<\/p>\n -Primer zlitja naravoslovja in dru\u017ebenih ved<\/p>\n -Vpra\u0161anje tehnologije in filma je klju\u010dno za vsako razmi\u0161ljanje o filmu kot o kulturnem in zgodovinskem pojavu<\/p>\n -Kako gledati na razvoj tehnologije:<\/p>\n Gre za izjemno zanimivo raziskovalno vpra\u0161anje razmerja med tehnologijo, dru\u017ebo in posameznikom = na inovacije je potrebno gledati kot na specifi\u010dne potrebe dru\u017ebe oz. kompleksen odnos med dru\u017ebo in tehnologijo<\/p>\n Film in misel<\/em><\/span><\/p>\n Film s svojim nastankom nepovratno transformira realnost \u2013 na slednje je med drugim opozoril \u017ee Walter Benjamin, ki zapi\u0161e, da s filmom pride do transformacije percepcije \u2013 problem relacije objekta\/podobe\/kapitalizma\/politike in industrije<\/p>\n Odnos med filmom in filozofijo je torej potrebno odbirati skozi prizmo njunega uvr\u0161\u010danja v dinamiko realnosti ter vlogo, ki jo ima izum filma za opredeljevanje subjektivne komponente realnosti; tako filozofija kot film sta namre\u010d obliki mi\u0161ljenja, katerih polo\u017eaj se formira glede na problematizacijo realnosti oziroma glede na pojme realnosti in realnega, film pa tudi v odnosu do drugih umetnosti (\u0160trajn 2008: 20-21)<\/p>\n PRIMERI: Eternal Sunshine of the Spotless Mind (2004) in Boyhood (2014)<\/p>\n Film in 21. stoletje<\/em><\/span><\/p>\n Kaj ostaja od filma kot pogleda dvajsetega stoletja v 21. stoletju? Kaj ostane od filma, ki je tako prvovrstno reatikuliral tenzije dvajsetega stoletja ter hkrati s svojo specifi\u010dnostjo medija ponudil samega sebe kot pri\u010do, a hkrati kot nekak\u0161en vodi\u010d, se spra\u0161uje F. Casetti (2008, 187).<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Filmski klub Knji\u017enice \u0160i\u0161ka \u00bbKjer je doma film\u00ab bo zasnovan kot interaktivni serial, ki bo slu\u0161ateljice in slu\u0161atelje v osrednjo snov vpeljeval prek raznolikih didakti\u010dnih ravni, ob tem pa bo vseskozi stremel k vzpodbujanju aktivne participacije v filmsko-vzgojnih vsebinah. Serial bo zasnovan kot heterogena platforma, ki bo nudila pregled nekaterih temeljnih sklopov filmskih \u0161tudij. Vsak […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-517","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/517","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=517"}],"version-history":[{"count":5,"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/517\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1217,"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/517\/revisions\/1217"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=517"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}Filmski klub finan\u010dno podpirajo Knji\u017enica \u0160i\u0161ka, Urad za mladino \u2013 MOL in organizacija Univerze v Ljubljani \u0160OU.<\/h6>\n
\n
\n