{"id":1537,"date":"2017-02-26T22:00:14","date_gmt":"2017-02-26T21:00:14","guid":{"rendered":"http:\/\/kudanarhiv.org\/?p=1537"},"modified":"2017-02-28T11:04:10","modified_gmt":"2017-02-28T10:04:10","slug":"tekstualni-proceduralizmi-nove-dramatike-in-njena-genealogija-cikel-kolektiva-sic-v-sodelovanju-s-trubarjevo-hiso-literature-1-srecanje-6-4-2017-ob-19-00-v-thl","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/kudanarhiv.org\/?p=1537","title":{"rendered":"TEKSTUALNI PROCEDURALIZMI (NOVE) DRAMATIKE IN NJENA GENEALOGIJA: Cikel kolektiva SIC! v sodelovanju s Trubarjevo hi\u0161o literature: 1. sre\u010danje, 6.4.2017, ob 20.00, v THL"},"content":{"rendered":"

Kadar govorimo o \u00bbnovi dramatiki\u00ab, se nam pogosto zastavi vpra\u0161anje, kako to, da je za literarno polje \u00bbnova dramatika\u00ab njegova slepa pega? Kako to, da v aktualnem literarnem imaginariju lokalnega literarnega polja \u00bbnova dramatika\u00ab zaseda marginalno in nevidno mesto in to navkljub \u2013 ali pa prav zaradi \u2013 literarni izvirnosti, transgresivnosti (nekaterih klasi\u010dnih dramskih postulatov), dogodkovnosti pisave, politi\u010dnosti pisanja in liminalnosti oziroma vztrajanja na vmesnosti med gledali\u0161\u010dem in literaturo?<\/p>\n

Sledili bomo dvema grobima shemama \u2013 literarni in gledali\u0161ki, kakor ju je mo\u010d zaslediti v lastnih narativizacijah disciplin zato, da bi konstruirali neko svojo genealogijo. Skozi histori\u010dno-prostorski kontekst se bomo lotili zainteresiranega mapiranja zgodovinskih praks, ki nam bodo pomagale misliti tekstovne proceduralizme ter epistemolo\u0161ke in celo ontolo\u0161ke premestitve (nove) dramatike.<\/p>\n

Hkrati se bo na\u0161e raziskovanje osredinilo na nove prakse dramskega pisanja, ki sku\u0161ajo reformulirati razmerje med tekstom in dogodkom, intervenirati na raven produkcije in recepcije ter razpirati vsebinske sklope, ki so imanentno politi\u010dni v svojem izjavljanju. Prav zaradi tega bi lahko tovrstne prakse poimenovali s tem, kar Deleuze in Guattari imenujeta manj\u0161inske prakse, ki to niso zaradi svoje malo\u0161tevilnosti ali marginzaliziranosti. Deleuze zapi\u0161e: \u201eKar definira ve\u010dino, je model, ki se mu je treba pokoravati […] V nasprotju s tem manj\u0161ina nima modela, temve\u010d je postajanje, proces”. In, kakor opominjata v delu Kafka. Za manj\u0161insko knji\u017eevnost (1995), prav te manj\u0161inske prakse lahko kot linije bega deteritorializirajo etablirane, kanonizirane knji\u017eevnosti, jih ponovno reteritorializirajo, pri tem pa kreativno raztegujejo.<\/p>\n

PRVO SRE\u010cANJE: DRAMATIKA IN FEMINIZEM<\/strong><\/p>\n

Cikel za\u010denjamo z gostjo Simono Semeni\u010d, ki se v svojem zadnjem, \u0161e neobjavljenem dramskem besedilu polnokrvno loteva vpra\u0161anja feminizma in afirmacije \u017eenske \u017eelje oziroma \u017eenske seksualnosti. \u017denski liki so v gledali\u0161\u010du pogosto \u00bbspolno mutilirani\u00ab, vsekakor pa je njihova seksualnost premalo (kompleksno) ali preve\u010d splo\u0161\u010deno reprezentirana, zvedena na arhetipe, kjer je \u017eenska lahko bodisi \u00bbmati\u00ab ALI \u00bbkurba\u00ab, torej je njena seksualnost prirejena mo\u0161kemu pogledu. S priznano dramati\u010darko se bomo pogovarjali o nujnosti feminizma v danem trenutku, njegovi korelaciji z umetni\u0161kim ustvarjanje in politi\u010dnosti pisanja za oder ter nenazadnje odgovornosti re\u017eiserja_ke do politi\u010dne izjave izhodi\u0161\u010dnega dramskega teksta. Pogovor bo vodila Pia Brezav\u0161\u010dek.<\/p>\n

\"670x420_Delo_Foto-20150402163810-67496000\"<\/p>\n

 <\/p>\n

Alja Lobnik<\/strong>: doktorska \u0161tudentka interdisciplinarnega doktorskega \u0161tudija Humanistika in dru\u017eboslovje Univerze v Ljubljani. Deluje kot publicistka kriti\u010darka na Redakciji za kulturo in humanisti\u010dne vede Radia \u0160tudent. V pregibu Redakcije za kulturo in humanisti\u010dne vede ter KUD Anarhiv v leto\u0161njem letu soorganizira gledali\u0161ki seminar Sic!, ki se osredoto\u010da na premi\u0161ljevanje raznovrstnih pojavov sodobnih scenskih umetnosti, zlasti plesnih. V lanskem letu se je pridru\u017eila platformi Nagib na oder. Je \u010dlanica Dru\u0161tva gledali\u0161kih kritikov in teatrologov.<\/p>\n

Pia Brezav\u0161\u010dek<\/strong> je samozaposlena v kulturi, filozofinja in umetnostna zgodovinarka. Je doktorska \u0161tudentka filozofije, zanima jo prese\u010di\u0161\u010de filozofije in feminizma. Teoretsko in kriti\u0161ko se ukvarja s sodobnim plesom in gledali\u0161\u010dem. Je predsednica Dru\u0161tva za sodobni ples Slovenije in \u010dlanica DGKTS. Trenutno pi\u0161e kritike za Dnevnik. Soorganizira seminar Sic! Deluje tudi kot dramaturginja.<\/p>\n

Robert Bobni\u010d<\/strong>: Biv\u0161i urednik Redakcije za kulturo in humanisti\u010dne vede Radia \u0160tudent; pisec znanstvenih recenzij s podro\u010dja humanistike za znanstveno revijo Dru\u017eboslovne razprave; soavtor in sore\u017eiser predstav Proslava ob 60-letnici prve \u0161tevilke Tribune in Saharov experience.<\/p>\n

Rok Bozovi\u010dar<\/strong>: diplomant filozofije in primerjalne knji\u017eevnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani; Doktorski \u0161tudent knji\u017eevnosti na Filolo\u0161ki fakulteti v Beogradu (pripravlja disertacijo o regionalni komparativni knji\u017eevnosti); sodelavec Radia \u0160tudent; samozaposlen v kulturi; \u010dlan DGKTS in seminarja SIC!<\/p>\n

Serija dogodkov se pripravlja v okviru KUD Anarhiv (program \u0160kratova \u010ditalnica), koncipirali pa so jo \u010dlanice in \u010dlani kolektiva SIC!: Alja Lobnik, Pia Brezav\u0161\u010dek, Robert Bobni\u010d, Rok Bozovi\u010dar.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kadar govorimo o \u00bbnovi dramatiki\u00ab, se nam pogosto zastavi vpra\u0161anje, kako to, da je za literarno polje \u00bbnova dramatika\u00ab njegova slepa pega? Kako to, da v aktualnem literarnem imaginariju lokalnega literarnega polja \u00bbnova dramatika\u00ab zaseda marginalno in nevidno mesto in to navkljub \u2013 ali pa prav zaradi \u2013 literarni izvirnosti, transgresivnosti (nekaterih klasi\u010dnih dramskih postulatov), […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[],"class_list":["post-1537","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-info"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1537","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1537"}],"version-history":[{"count":2,"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1537\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1541,"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1537\/revisions\/1541"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1537"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1537"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1537"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}