{"id":1960,"date":"2019-03-17T19:38:39","date_gmt":"2019-03-17T18:38:39","guid":{"rendered":"http:\/\/kudanarhiv.org\/?p=1960"},"modified":"2019-10-12T20:38:35","modified_gmt":"2019-10-12T18:38:35","slug":"shizofrenija-in-vprasanje-zenskega-pogleda-v-ruskem-kulturnem-okolju-5-april-ob-20-00","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/kudanarhiv.org\/?p=1960","title":{"rendered":"SHIZOFRENIJA IN VPRA\u0160ANJE \u017dENSKEGA POGLEDA V RUSKEM KULTURNEM OKOLJU, 2. APRIL OB 20.00"},"content":{"rendered":"\n

Spolne vloge se v ruskem kulturnem okolju\noblikujejo podobno kot na Zahodu, na temeljih binarne delitve, a zaradi\nspecifi\u010dnega dru\u017ebeno-zgodovinskega konteksta je ta delitev v sodobni ruski\nkulturni zavesti ostala bolj zavezana tradicionalnim postavkam. Odnos do\n\u017eenske, njena podoba kot tudi njena lastna zavest se za zahodni pogled, preko\nizku\u0161nje drugega vala feminizma, ki prinese emancipacijo \u017eenske tako v javni\nkot intimni sferi, ka\u017eejo kot konservativne. Drugi val feminizma je v\nsovjetskem kulturnem prostoru izostal oz. pri\u0161el z (veliko) zamudo, predvsem\nzaradi specifi\u010dne dru\u017ebene ideologije in situacije v \u010dasu pozne odjuge in\nzgodnje stagnacije (1960\u20131970). Uradni patriarhalni diskurz oblasti o enakosti\nspolov je ostajal na ravni praznega ozna\u010devalca. <\/p>\n\n\n\n

V tem kontekstu bomo na predavanju predstavili\ndve izstopajo\u010di imeni sovjetske filmske zgodovine, ki sta v falogocentri\u010dno\ngovorico kinematografskega aparata posegli z druga\u010dnim pogledom: Larisa \u0160epitko\nin Kira Muratova. V njunih filmih iz tega obdobja, Krila\n(\u041a\u0440\u044b\u043b\u044c\u044f, 1966) Larise \u0160epitko in tandemu Muratove, Kratka sre\u010danja (\u041a\u043e\u0440\u043e\u0442\u043a\u0438\u0435\n\u0432\u0441\u0442\u0440\u0435\u0447\u0438, Kira Muratova 1967) ter Dolga poslavljanja (\u0414\u043e\u043b\u0433\u0438\u0435 \u043f\u0440\u043e\u0432\u043e\u0434\u044b, 1971), avtorici\nv prvi vrsti premi\u0161ljata vlogo in podobo \u017eenske, ki lovi ravnote\u017eje med podobo,\nkot jo od nje zahteva javni diskurz in to, ki jo zahteva intimni, kar v obdobju\npozne odjuge in zgodnje stagnacije rezultira v shizofrenem ob\u010dutju: kaj v\nobravnavani kulturno-zgodovinsko-dru\u017ebeni situaciji pomeni biti \u017eenska? <\/p>\n\n\n\n

Poleg sociolo\u0161ke analize filmskih podob, ki izpostavlja sam dru\u017ebeno-ideolo\u0161ki kontekst, se klju\u010dno vpra\u0161anje postavlja v kontekstu feministi\u010dne filmske kritike in teorije kot kriti\u010dno prevrednotenje in rekontekstualizacija terminov \u00bb\u017eenski pogled\u00ab in \u00bb\u017eenski film\u00ab. Tako se ka\u017ee kot nujno prevpra\u0161ati vrednost dolo\u010denih izjav ob prenosu konceptov zahodnega feminizma v sovjetsko oz. rusko okolje. Vpra\u0161ali se bomo tudi, na kak\u0161en na\u010din \u0160epitko in Muratova presegata uradno zastavljeno ideologijo v odnosu do filmskega medija ter se na ta na\u010din vpi\u0161eta v kontekst protikinematografije (counter-cinema).<\/p>\n\n\n\n

Anja Banko<\/strong> (1992), filmska kriti\u010darka, redaktorica oddaje o filmu Temna zvezda in redna sodelavka Redakcije za kulturo in humanisti\u010dne vede Radia \u0160tudent. Kot magistrica francistike in rusistike se ukvarja tudi s prevajanjem literarnih in filozofskih tekstov iz obeh jezikov. Za svoje magistrsko delo \u00bbVpra\u0161anje \u017eenskega pogleda v ruskem filmu pozne odjuge in zgodnje stagnacije\u00ab je l. 2018 prejela Pre\u0161ernovo nagrado Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. <\/p>\n\n\n\n

Predavanje poteka v sklopu cikla Feminizem danes, ki ga Katja \u010ci\u010digoj, Jasmina Zalo\u017enik in Klara Otorepec organizirajo v Trubarjevi hi\u0161i literature v sodelovanju s KUD-om Anarhiv in Mestno knji\u017enico Ljubljana. <\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Spolne vloge se v ruskem kulturnem okolju oblikujejo podobno kot na Zahodu, na temeljih binarne delitve, a zaradi specifi\u010dnega dru\u017ebeno-zgodovinskega konteksta je ta delitev v sodobni ruski kulturni zavesti ostala bolj zavezana tradicionalnim postavkam. Odnos do \u017eenske, njena podoba kot tudi njena lastna zavest se za zahodni pogled, preko izku\u0161nje drugega vala feminizma, ki prinese […]<\/p>\n","protected":false},"author":9,"featured_media":1961,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[],"class_list":["post-1960","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-info"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1960","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/9"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1960"}],"version-history":[{"count":2,"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1960\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1963,"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1960\/revisions\/1963"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1961"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1960"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1960"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1960"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}