{"id":613,"date":"2015-09-02T18:38:30","date_gmt":"2015-09-02T18:38:30","guid":{"rendered":"http:\/\/kudanarhiv.org\/skratmobil\/?p=613"},"modified":"2015-09-02T18:38:30","modified_gmt":"2015-09-02T18:38:30","slug":"povabljeni-ste-na-skratmobilov-intervju-zuzanna-kraskova","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/kudanarhiv.org\/skratmobil\/2015\/09\/povabljeni-ste-na-skratmobilov-intervju-zuzanna-kraskova\/","title":{"rendered":"Povabljeni ste na \u0160kratMobilov intervju: Zuzanna Kraskova"},"content":{"rendered":"

V okviru psiholo\u0161kega koti\u010dka Zuzanne Kraskove, mag. psih. soc. pom., projekt \u0160kratMobil nudi tudi brezpla\u010dno psihosocialno in psihoterapevtsko obravnavo preko spleta.\u00a0Namen psihosocialne in psihoterapevtske obravnave je pomagati otrokom in mladim na obmo\u010dju delovanja projekta \u0160kratmobil, najti prave poti iz psihosocialnih stisk, najti la\u017ejo pot k re\u0161itvi razli\u010dnih socialnih te\u017eav kot so vklju\u010devanje v ekonomsko, kulturno in dru\u017eabno okolje ipd.\u00a0Psihosocialna in psihoterapevtska obravnava pomaga otrokom in mladim pri iskanju identitete, pomaga jim najti v sebi ustvarjalni naboj, ki bo ponujal nove ustvarjalne zamisli, uporabne tudi na nivoju dela\/zaposlitve\/, kakor tudi v bodo\u010dem \u017eivljenju nasploh. Zuzanna Kraskova se bo septembra v okviru \u0160kratMobila predstavila z ve\u010d predavanji in diskusijami. Preden pa se boste drage obiskovalke in obiskovalci sre\u010dali z njo v \u017eivo (\u010de se \u0161e niste), vabljeni, da si preberete spodnji intervju. Z Zuzanno smo se pogovarjali minuli ponedeljek.\u00a0\"zuzanna\"<\/a><\/p>\n

1.Zuzanna Kraskova, v okviru \u0160kratMobila sodelujete kot predavateljica, mentorica in svetovalka s podro\u010dja psihologije, psihosocialne pomo\u010di in psihoterapije. Za za\u010detek, preden se posvetimo va\u0161emu aktualnemu delu pri \u0160kratMobilu, nas zanima, kdaj, predvsem pa za kaj ste se navdu\u0161ili za delo na podro\u010dju, na katerem delujete?<\/p>\n

Odgovor: <\/strong>Du\u0161evno zdravje \u010dloveka vpliva na vsa podro\u010dja njegovega \u017eivljenja. Je pomemben dejavnik glede njegove socializacije in integracije v dru\u017ebo, vpliva na njegovo uspe\u0161nost pri delu, na njegovo osebno \u017eivljenje itn. Moja topika prizadevanj je torej podro\u010dje, ki posameznikom pomaga izbolj\u0161ati kakovost \u017eivljenja na vseh ravneh, zlasti na osebnem podro\u010dju, kajti, \u010de je \u010dlovek zadovoljen s svojim \u017eivljenjem, zna sprejeti odgovornost za svoja dejanja, zmore premagati ovire, ki mu jih \u017eivljenje prina\u0161a in s svojimi dejanji pripomore izbolj\u0161anju drugih, torej posledi\u010dno deluje v dru\u017ebeno dobro, govorimo o du\u0161evno zdravi osebi. Osebno me je lastna naravnanost vedno usmerjala pomagati drugim, v psihosocialnem in psihoterapevtskem smislu, saj si upam trditi, da sem od nekdaj altruistka in \u00bbsocialka\u00ab in v ta namen \u017ee leta delujem v dobrodelnih organizacijah ter nudim brezpla\u010dno pomo\u010d.<\/p>\n

    \n
  1. Statistike zadnjih let ka\u017eejo, da vse ve\u010d ljudi posega po antidepresivih, po drugi strani pa v Sloveniji drasti\u010dno primanjkuje strokovne psihoterapevtske pomo\u010di, ki jo je malo oz. je ta pla\u010dljiva. Kaj so na sploh po va\u0161em klju\u010dni problemi organizacije psihoterapevtske pomo\u010di v Sloveniji?<\/li>\n<\/ol>\n

    Odgovor: <\/strong>Dokler psihosocialna pomo\u010d in psihoterapija ne bosta vpeti v osnovno zdravstveno zavarovanje, bo, na \u017ealost za vse tiste socialne posameznike, ki to pomo\u010d najbolj potrebujejo, psihoterapija pla\u010dljiva. Za tak\u0161no stanje je potrebno spremeniti zdravstveno zakonodajo, ki je soodvisna od zakonodaje EU.<\/p>\n

      \n
    1. Ali se vam zdi, da se ljudje zaradi tabujev in stereotipov \u0161e vedno bojijo obiskati psihoterapijo?<\/li>\n<\/ol>\n

      Odgovor: <\/strong>Vsekakor. Tranzicijske vzhodnoevropske dr\u017eave izhajajo iz sistemov, ki psihoterapije niso implementirali v osnovno zdravstveno zavarovanje, je torej na nek na\u010din novost, nova praksa, a nujno potrebna za \u010dlovekovo du\u0161evno oz. za psihosocialno zdravje.<\/p>\n

        \n
      1. Ali bi se strinjali s trditvijo, da med du\u0161evnim zdravjem in \u0161ir\u0161o splo\u0161no ekonomsko klimo obstaja povezava?<\/li>\n<\/ol>\n

        Odgovor: <\/strong>Ne le da obstaja povezava, du\u0161evno zdravje je tesno povezano z ekonomskim statusom posameznika, saj je socialno finan\u010dna varnost eden najbolj pomembnih dejavnikov zadovoljstva in kakovostnega \u017eivljenja ljubi.<\/p>\n

          \n
        1. V va\u0161em strokovnem delovanju ima zelo pomembno mesto delo z otroki in mladimi. Kako bi sicer ocenili splo\u0161no kondicijo du\u0161evnega zdravja pri otrocih in mladini? Kako pa bi ocenili splo\u0161no kondicijo du\u0161evnega zdravja (odraslih) Slovencev?<\/li>\n<\/ol>\n

          Odgovor: <\/strong>Res je, pri svojem strokovnem delu s posebnim poudarkom obravnavam otroke in mladostnike, saj je kakovost zdravega psihosocialnega \u017eivljenja posameznika v najve\u010dji meri odvisna od njegovih razvojnim sposobnosti in zmo\u017enosti, ravno tako je pomemben dejavnik primarna dru\u017eina, kakor tudi socialno okolje. Da bi se otrok\/mladostnik la\u017eje integriral v skupnost, se po svojih optimalnih sposobnostih izobrazil in uspe\u0161no vklju\u010dil oz. pribli\u017eal trgu dela, potrebuje du\u0161evno stabilno osebnost, ki bo zmo\u017ena sprejeti odgovornost za svoja dejanja. Du\u0161evno zdravje v Sloveniji, je tako kot je to na celotnem ozemlju EU, zaskrbljujo\u010de; saj zahodna potro\u0161ni\u0161ka dru\u017eba, zasnovana na neoliberalisti\u010dnem kulturnem vzorcu, ki temelji na individualizmu in globalni ekonomski politiki, ne dopu\u0161\u010da manevrov zadostnega posve\u010danja osebnemu du\u0161evnemu zdravju. Po novem liberalizmu naj bi uspeli po lastnih sposobnostih \u2013 kar pomeni, \u00a0da \u00bbcilj ne izbira sredstev\u00ab. Jasno je torej, da posamezniki, ki niso manipulativni ali izhajajo iz \u0161ibke primarne dru\u017eine ali marginalnega okolja, nimajo enakovrednih mo\u017enosti za uspeh v primerjavi s tistimi, ki imajo druga\u010den dru\u017ebeni polo\u017eaj.<\/p>\n

            \n
          1. Glede na to, da \u017ee dlje \u010dasa delate z otroki in mladimi. Ali opazite kak\u0161ne razlike med zdaj\u0161njimi in predhodnimi generacijami oz. ali je zares vsaka generacija “posebna” in \u010de je, kako je vsaka generacija “posebna”?<\/li>\n<\/ol>\n

            Odgovor: <\/strong>Gledano iz sociolo\u0161kega vidika se je na za\u010detku devetdesetih let XX st. oblikovala t.i. generacija X,<\/strong> uporni\u0161ka, kriti\u010dna do politi\u010dnih ureditev, a odgovorna. Nekje sredi devetdesetih let prej\u0161njega stoletja pa se z razvojem novega liberalizma, razvija potro\u0161ni\u0161ko naravnana brezosebna dru\u017eba ter, kot posledica tehnolo\u0161kega razvoja, pomembno vpliva na razvoj otrok in mladostnikov, ki so zaradi omenjenih dveh dejavnikov spremenili stali\u0161\u010de do osebnih prioritet, pa do \u017eivljenjskega sloga, odnosa do dela itn. To je t.i. generacija Y<\/strong>, ki \u017eivi in deluje predvsem prek tehnolo\u0161kih vzgibov; zateka se v ra\u010dunalni\u0161ka virtualna okolja in na ta na\u010din gradi tudi svoje socialno okolje, ki je okolje brez osebnih stikov, \u017eivi v vzporednih, navideznih svetovih, je dokaj indiferentna do dru\u017ebenega dogajanja, ne sprejema avtoritet itn.<\/p>\n

              \n
            1. Preidimo k \u0160kratMobilu, k projektu, pri katerem aktivno sodelujte. Vsled dejstva, da ste pri projektu na voljo tudi prek spletne svetovalnice nas zanima, \u010de se problemi, s katerimi se na vas obra\u010dajo ljudje, podobni problemom ljudi iz drugih regij?<\/li>\n<\/ol>\n

              Odgovor: <\/strong>Projekt socialno kulturne mobilne platforme \u2013 \u0160kratmobil je primer dobre prakse. Vsekakor ga podpiram in menim, da bi moralo tak\u0161nih projektov biti ve\u010d, tudi za druge slovenske regije. Delujem tudi prek spleta in imam pozitivne izku\u0161nje s posamezniki, ki se \u0160krtamobilovih delavnic in predavanj udele\u017eujejo. Na svojem \u00bbforumu\u00ab, kjer brezpla\u010dno nudim pomo\u010d posameznikom na psihosocialnem in psihoterapevtskem podro\u010dju, sre\u010dujem posameznike, ki niso izklju\u010dno iz regije, kjer se projekt izvaja; z mano prihajajo v stik tudi mladi iz drugih podro\u010dij Slovenije, veliko pa je tak\u0161nih, ki so za projekt \u0160kratmobil sli\u0161ali in jih zanima, kako deluje moje podro\u010dje dela, kak\u0161no pomo\u010d jim lahko ponudim, postavljajo tudi konkretna vpra\u0161anja. \u010ce naj se izrazim v \u0161tevilkah, koliko uporabnikov prihaja tedensko z menoj v stik, se \u0161tevilo v povpre\u010dju giblje – okoli 15 posameznikov. Problemi mladih se nana\u0161ajo predvsem na njihovo psihosocialno situacijo: glede dela in glede novih, inovativnih\u00a0 mo\u017enosti v kraju, kjer \u017eivijo.<\/p>\n

                \n
              1. Ali se vam zdi, da je v regiji, v kateri deluje \u0160kratMobil, tovrstne pomo\u010di dovolj – oz. kaj pravijo ljudje, s katerimi sodelujete?<\/li>\n<\/ol>\n

                Odgovor: <\/strong>Nikakor, tovrstne pomo\u010di ni zadosti, \u0161e ve\u010dji problem pa predstavlja pomanjkanje informacij, kjer bi te pomo\u010d bili lahko dele\u017eni. Kar ne presene\u010da, saj tovrstnih projektov primanjkuje oz. jih prakti\u010dno ni.<\/p>\n

                  \n
                1. V va\u0161ih predavanjih za \u0160kratMobil izjemno pomembno vlogo zaseda tudi ti. motivacija. Ali vidite ta aspekt psiholo\u0161kega ustroja kot klju\u010den za zadovoljno \u017eivljenje?<\/li>\n<\/ol>\n

                  Odgovor: <\/strong>Vsekakor, motivacija je dinamo uspeha, tako zunanja kot tudi notranja motivacija, na kateri posameznik gradi svoje ambicije in oblikuje cilje za prihodnost. Ravno tega aspekta se dotika tudi psihoterapija oz. psihosocialno svetovanje; kako spodbuditi, motivirati otroke in mladostnike k inovativnemu delu, ustvarjanju, dru\u017ebenemu dogajanju. Kajti le tako bodo za\u017eiveli kakovostno in svoje \u017eivljenje \u00bbdvignili\u00ab na vi\u0161jo raven.<\/p>\n

                    \n
                  1. Poznamo vas tudi kot uspe\u0161no pisateljico, pesnico, slikarko. Ali se v va\u0161em delu kdaj poslu\u017eujete tudi prijemov, ki so zna\u010dilni za umetnost; oz. ali lahko tudi umetnost “zdravi” du\u0161evne rane?<\/li>\n<\/ol>\n

                    Odgovor: <\/strong>Preko slovenske filantropije sodelujem tudi pri EU projektu Omega, ki nudi vsestransko pomo\u010d osebam, \u017ertvam nasilja, ki so v Sloveniji zaprosili za azil; ve\u010dinoma so to posamezniki iz Afrike, Bli\u017enjega vzhoda in dr\u017eav, kjer vladajo vojne razmere. Poleg psihoterapevtskega dela v okviru projekta izvajam tudi kreativno terapijo, ki temelji ravno na ustvarjalnosti in kreativnih kapacitetah posameznika. Kreativna terapija je optimalen na\u010din modificiranja napa\u010dnih bazi\u010dnih prepri\u010danj, ki temeljijo na neprilagojenem mi\u0161ljenju, ki povzro\u010da \u010dustveno nelagodje; predvsem se nana\u0161a na travmati\u010dna do\u017eivetja in frustracije, ki izhajajo iz \u010dustvene bole\u010dine, ki je bazirana \u017ee v otro\u0161tvu ali v mladosti. Ja, umetnost \u010dloveka povzdigne vi\u0161je, da prostor za lastno, neodvisno izra\u017eanje, neodvisno od \u010dasa in prostora, zunanjega sveta, neodvisno od dru\u017ebe. Ustvarjanje je na Maslowovi lestvici najvi\u0161je \u2013 osmisli \u017eivljenje, predstavlja samorealizacijo, ki pu\u0161\u010da \u010dudovite sledi za nami.<\/p>\n

                    Ali, \u010de naj uporabim latinski rek: ARS LONGA, VITA BREVIS. \u00a0 \u00a0\u00a0<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

                    V okviru psiholo\u0161kega koti\u010dka Zuzanne Kraskove, mag. psih. soc. pom., projekt \u0160kratMobil nudi tudi brezpla\u010dno psihosocialno in psihoterapevtsko obravnavo preko spleta.\u00a0Namen psihosocialne in psihoterapevtske obravnave je pomagati otrokom in mladim na obmo\u010dju delovanja projekta \u0160kratmobil, najti prave poti iz psihosocialnih stisk, najti la\u017ejo pot k re\u0161itvi razli\u010dnih socialnih te\u017eav kot so vklju\u010devanje v ekonomsko, kulturno […]<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":355,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5],"tags":[],"class_list":["post-613","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-skratmobilovi-zapisi"],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/skratmobil\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/613","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/skratmobil\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/skratmobil\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/skratmobil\/wp-json\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/skratmobil\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=613"}],"version-history":[{"count":1,"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/skratmobil\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/613\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":614,"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/skratmobil\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/613\/revisions\/614"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/skratmobil\/wp-json\/wp\/v2\/media\/355"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/skratmobil\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=613"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/skratmobil\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=613"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/kudanarhiv.org\/skratmobil\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=613"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}