Nagrado zmagovalnemu razmisleku v okviru \u0160kratmobilovega nate\u010daja smo podelili Maji Pucelj na zaklju\u010dnem dogodku \u0160kratmobila – mobilne socialno-kulturne platforme 19.10. 2015 v KC Semi\u010du, kjer je potekala tudi okrogla miza z\u00a0naslovom \u00bbTudi Bela krajina obstaja \u2013 problemi regije in smernice za njen razvoj<\/i>\u00ab.<\/p>\n
Obrazlo\u017eitev komisije nagrajenki:<\/strong> Maja Pucelj v razmisleku \u00bbTudi Bela krajina obstaja – kako vidim Belo krajino in kaj si \u017eelim od Bele krajine\u00ab\u00a0poznavalsko, predvsem pa kriti\u010dno navede klju\u010dne probleme regije, ki jih med drugim postavi v \u0161ir\u0161i okvir izvajanja dr\u017eavnih politik. Vendar pa Maja Pucelj v svojem razmisleku ne ostane le pri shemati\u010dnem opisu. Za konkretne te\u017eave ponudi konkretne re\u0161itve, pri tem pa gre \u0161e posebno pohvaliti njeno aktivno dr\u017eo in pripravljenost za spreminjati stvari na bolje. Zavoljo tega se je komisija v sestavi izvajalca in lokalnih partnerjev odlo\u010dila, da glavno nagrado podeli Maji Pucelj.\u00a0<\/em><\/p>\n \u00bbTudi Bela krajina obstaja – kako vidim Belo krajino in kaj si \u017eelim od Bele krajine\u00ab<\/strong><\/p>\n Bela krajina se lahko pohvali s pre\u010dudovito pokrajino, prijaznimi ljudmi in bogato zgodovino. Vendar pa to ne zadostuje, da bi mladi lahko ostali tukaj, dobili slu\u017ebo in si ustvarili dru\u017eino, kar je osnovni problem Bele krajine (in tudi Slovenije). Posledi\u010dno prihaja do bega mo\u017eganov, kljub temu, da si tako kot jaz, ogromno mladih, ki s(m)o od\u0161li s trebuhom za kruhom iz Bele krajine, \u017eeli vrniti, se \u017eal nima(mo) kam. Problem je na dr\u017eavni ravni, saj na\u010drtovanega izobra\u017eevanja ni bilo, \u0161tevilne izobra\u017eevalne in\u0161titucije so producirale kadre, ki nikomur niso potrebni. V Ljubljani se \u0161e pride do primernega dela, v Beli krajini ne. \u017drtev te \u00bbdemokrati\u010dne\u00ab politike sem tudi sama, saj kljub vsemu znanju in izobrazbam (celo dvema magisterijema) in dejstvu, da imam tu hi\u0161o in dru\u017eino, zame v Beli krajini dela ni.<\/p>\n Vendar pa se vrnimo k Beli krajini. Klju\u010dni problemi le-te (in morebitne re\u0161itve), so po mojem mnenju:<\/p>\n Re\u0161itev za hitrej\u0161i razvoj je zagotovo sodobna cestna povezava, ki je \u0161e dolgo ne bo in sposobno, gospodarsko usmerjeno ob\u010dinsko vodstvo. Za zaustavitev izseljevanja ljudi in ohranjanja nepora\u0161\u010denih povr\u0161in so potrebni ukrepi, ki bodo omogo\u010dili ljudem, da bodo z marljivim delom lahko pre\u017eiveli na belokranjski kmetiji (2 do 4 ha orne zemlje), \u010de \u017ee ni za vse delovnih mest, ki bi omogo\u010dala pre\u017eivetje. Bela krajina bi predstavljala idealen kraj za \u017eivljenje mladih, v kolikor bi zagotavljala zadostno \u0161tevilo zaposlitev, tako za neizobra\u017eene kot za visoko izobra\u017eene. Vendar se vsi zavedamo, da je to \u017eal utopija, zato je potrebno poiskati alternativne re\u0161itve[3]<\/a>. Iskreno, na vpra\u0161anje, kako vidim svojo vlogo in prihodnost v Beli krajini, ne znam odgovoriti. Z veseljem bi pomagala s svojim znanjem in voljo po delu sooblikovati prihodnost Bele krajine, vendar \u017eal \u010de nima\u0161 vez in poznanstev (kar je obi\u010dajno za Slovenijo), ostane\u0161 anonimen in neprepoznaven.<\/p>\n [1]<\/a> Bolj\u0161e, da ne omenjam sramotnih cen odkupa jagenj\u010dkov, kjer bi se dalo s celotno turisti\u010dno ponudbo iztr\u017eiti veliko ve\u010d itd.<\/p>\n\n