Prvo srečanje Izvorov in zmožnosti fantastičnega v fantazijski književnosti smo uspešno izpeljali, tako obisk kot odziv pa dajeta dobro popotnico za nadaljevanje.

Začetek je bil seveda splošnejši, spoznali smo zgodovinske okoliščine nastanka pojma fantastično, kot ga razumemo danes, ki se pojavi z racionalizmom, hkrati pa smo ob tem zasledovali tudi izvore motivov v drugih obdobjih.

Pomembne točke razumevanja fantazijske književnosti smo določili v mitu in pravljici ter v romantičnem obdobju, ki se v nekaterih aspektih iz njiju napaja. Poudarek je bil predvsem na razmišljanju o posebni lastnosti oziroma zmožnosti fantazijske književnosti, tako imenovanem odmiku od dogovorne resničnosti, potujitvi, ki nastane ob ustvarjanju novih, samostojnih domišljijskih svetov, a sta ob njeni uporabi potrebna tudi temeljito preizpraševanje in refleksija. S tako osnovanimi temelji se nadejamo, da bomo na nadaljnjih srečanjih natančneje in konkretneje spoznali še pomembnejše avtorje ter tokove fantazijske književnosti.

Literatura:

Burcar, Lilijana (2007): Novi val nedolžnosti v otroški literaturi: kaj sporočata Harry Potter in Lyra Srebrousta? Ljubljana: Sophia. str. 4-7.

Burlington, Richard Boyle, Lord (1988): Otrantski grad: gotski roman / Horace Walpole. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Fišer, Srečko (2000): Realnost fantastičnega, realizem in fantastika. V: Odgrnjena tančica: iz angleške kratke proze [XIX. stoletja] s ”fantastično” tematiko. Ljubljana: Mladinska knjiga. str. 229-250.

Goljevšček, Alenka (1991): Pravljice, kaj ste?. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Kenda, Jakob J. (2009): Fantazijska književnost: očrt teorije žanra in njegovega sodobnega modela. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Kos, Janko (1979): Pregled svetovne književnosti. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

 Prispevek je pripravil Tomaž Kovačič.