{"id":1785,"date":"2018-05-03T14:06:33","date_gmt":"2018-05-03T12:06:33","guid":{"rendered":"http:\/\/kudanarhiv.org\/?p=1785"},"modified":"2019-10-14T21:09:24","modified_gmt":"2019-10-14T19:09:24","slug":"poligonija-thl-14-05-2018-ob-19-00","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kudanarhiv.org\/?p=1785","title":{"rendered":"Poligonija: THL, 14.05.2018, ob 19.00"},"content":{"rendered":"
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n
Vabljeni na prvega izmed dogodkov v okviru projekta Poligonija.<\/p>\n

Projekt je platforma, pri kateri se bo v svojih predavanjih razli\u010dno \u0161tevilo \u010dlanov iz svojega zornega kota dotaknilo dolo\u010dene teme. Prva tema bodo spomeniki oz. umetni\u0161ki artefakti, ki s svojo konceptualno ravnjo posegajo po preteklosti, kot objekti pa eksistirajo v sedanjosti in tako predstavljajo most med razli\u010dnimi \u010dasi in prostori.<\/p>\n

\u0160tirje \u0161tudentje razli\u010dnih smeri iz dveh fakultet (FF, FRI) se bodo dotaknili te teme iz zornih kotov, ki izpostavljajo kompleksno naravo samih objektov, njihove materialnosti in idej, ki stojijo za njihovo produkcijo in konzumacijo.<\/p>\n

Predavali bodo:<\/p>\n

Nastja Ur\u0161ula Virk, FF: Nedotakljivost spomenikov: Mieke Bal in \u00bbbranje umetnosti\u00ab
\nV prispevku se bomo osredoto\u010dili na koncept branja umetnosti teoreti\u010darke Mieke Bal in ga zanikali v primeru opazovanja spomenikov. Med drugim se bomo dotaknili tudi razvpitega primera Spomenika umorjenih Judov v Evropi, kampanje #yolocaust<\/a> in Wajcmanove teorije spomenikov.<\/span><\/p>\n

Martin Justin, FF: Literarni spomenik
\nV prispevku bomo posku\u0161ali umetnostno-zgodovinski koncept spomenika aplicirati na knji\u017eevnost. Predvsem nas bo zanimalo, \u010de in kako lahko dolo\u010dene medbesedilne momente v tekstih razumemo kot spomeni\u0161ke \u2013 jih tak\u0161na interpretacija lahko osvetli s kak\u0161nega novega zornega kota, kaj doprinese k razumevanju literarnega besedila?<\/p>\n

Nejc Hirci, FRI: Digitalni spomenik
\nV tem delu predavanja bomo razmi\u0161ljali o relativno novodobni ideji in izvedbi digitalnega spomenika. Tako bomo preko dela Gerarda Wajcmana analizirali druga\u010den prostor, v katerem taki spomeniki nastajajo ter nasploh njihovo pomensko vrednost in smisel napram tradiconalnim.<\/p>\n

Kristjan Sedej: Bit in antimonumentalizem: Jochen Gerz na sti\u010di\u0161\u010du Batailla in Husserla
\nV zadnjem prispevku bomo analizirali Spomenik proti fa\u0161izmu umetnika Jochena Gerza. Njegov spomenik, globoko zakoreninjen v tradiciji antimonumentalizma, izvirajo\u010d iz spisov Georgesa Batailla, zastavlja koncepcijo individuuma kot svoj temeljni cilj. V tej ideji Gerz ponudi materijo za analizo osnovnega mehanizma antispomenikov skozi prizmo Husserlove filozofije in s tem postane teritorij sti\u010di\u0161\u010da dveh filozofov.<\/p>\n

Poligonija: beseda poligonija je zasnovana kot kombinacija gr\u0161ke predpone poli-, izvirajo\u010d iz polles, ki nakazuje mno\u017eino, ter gr\u0161ke besede gones, ki v stari gr\u0161\u010dini pomeni kot, v sodobni gr\u0161\u010dini pa prevzame sekundarni pomen zornega kota. Tako poligon iz geometri\u010dnega objekta postane oblika fleksibilnega diskurza, katerega osnova, \u0161tevilo govorcev, se vselej spreminja, ohranjajo se pa razli\u010dni pogledi.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n

<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
\"\"<\/div>\n
\n
\n
\n
<\/p>\n

Dogodek je organiziran v sodelovanju z MKLJ (THL) in  \u0160kratovo \u010citalnico – KUD Anarhiv.<\/a><\/p>\n

<\/span><\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vabljeni na prvega izmed dogodkov v okviru projekta Poligonija. Projekt je platforma, pri kateri se bo v svojih predavanjih razli\u010dno \u0161tevilo \u010dlanov iz svojega zornega kota dotaknilo dolo\u010dene teme. Prva tema bodo spomeniki oz. umetni\u0161ki artefakti, ki s svojo konceptualno ravnjo posegajo po preteklosti, kot objekti pa eksistirajo v sedanjosti in tako predstavljajo most med […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1786,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[],"class_list":["post-1785","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-info"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1785","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1785"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1785\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2201,"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1785\/revisions\/2201"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1786"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1785"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1785"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1785"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}