![\"\"](\"http:\/\/kudanarhiv.org\/wp-content\/uploads\/2013\/10\/DSC_0124-300x200.jpg\")
<\/a>Prehod v trajnostno, sonaravno dru\u017ebo in kulturo ni mogo\u010d brez temeljite spremembe na\u0161e celotne duhovnosti, etike, torej spremembe lestvice vrednot. Najbolj osnovna na\u010dela ekologije, kot je skrb za usklajen, harmoni\u010den razvoj za ve\u010djo dru\u017ebeno in ekolo\u0161ko naravnano zavest, stojijo v popolnem nasprotju s trenutno ekonomijo, ki homogenizira, standardizira dru\u017ebo, naravo in individuume (Bookchin 1990).<\/p>\nZagovorniki trajnostnega planiranja se skoraj vsi strinjajo, da je napa\u010dni urbani razvoj vzrok za dru\u017ebena in ekolo\u0161ka neravnovesja. Trajnostne soseske torej predstavljajo eksperiment, ki naj bi ponudil odgovor na nevzdr\u017enost trenutnega stanja okolja (dru\u017ebenega ter naravnega). To naj bi bil nov aktivni bivalni model, skladen s sonaravnim razvojem. Trajnostna soseska je po Harveyu definirana kot neodvisno mesto znotraj mesta, ki ohranja simboli\u010dno bogastvo tradicionalne urbane forme, temelje\u010de na bli\u017eini in dialogu raznolikosti.<\/p>\n
Avtonomna trajnostna soseska je lahko razumljena kot\u00a0avtonomna cona<\/i>\u00a0v mestu, kot\u00a0paralelni urbani prostor<\/i>\u00a0(Williams 1990), kot\u00a0heterotopija<\/i>\u00a0(Foucault 2007), ali kot proti-polo\u017eaj dominantnemu netrajnostnemu sistemu.<\/p>\n
Danes je nujno potrebno postaviti nek strukturni model avtonomnih trajnostnih sosesk, ki bi bil primeren kot orodje pri uvajanju sonaravnih na\u010del pri na\u010drtovanju sosesk in bi nadgrajeval obstoje\u010da trajnostna urbanisti\u010dna orodja. Strukturni model trajnostnih sosesk bi moral temeljiti na analizah \u017ee obstoje\u010dih uspe\u0161nih avtonomnih trajnostnih sosesk. Take soseske so skoncentrirane predvsem na severu Evrope: Bo-01 (Malm\u00f6, \u0160vedska), Hammarby Sj\u00f6stad (Stockholm, \u0160vedska), Vauban (Freiburg, Nem\u010dija), Rieselfeld (Freiburg, Nem\u010dija), Franz\u00f6sisches\u00a0Viertel (T\u00fcbingen,\u00a0<\/em>Nem\u010dija), Kronsberg (Hannover, Nem\u010dija), Culemborg (Lanxmeer, Nizozemska) in GWL-Terrein (Amsterdam, Nizozemska).\u00a0<\/i>Strukturni model bi lahko slu\u017eil kot zgled za trajnostno vzdr\u017een urbanizem 21. stoletja in bi trajnostne soseske obravnaval popolnoma interdisciplinarno.<\/p>\nIZHODI\u0160\u010cA:<\/p>\n
V nem\u0161ki regiji Baden-W\u00fcrttemberg so bili pri\u010da veri\u017enemu nastajanju avtonomnih trajnostnih sosesk. Po vzoru uspe\u0161ne implementacije prve avtonomne trajnostne soseske Vauban v mestu Freiburg, ki je ustvarilo \u00bbreferenco mo\u017enega\u00ab, so se za\u010dele ustvarjati nove trajnostne soseske: soseska Rieselfeld v samem Freiburgu in soseska Franz\u00f6sisches\u00a0Viertel v mestu\u00a0T\u00fcbingen. Ta primer poudarja izjemen pomen vzpostavitve prve avtonomne trajnostne soseske v mestu, regiji, ker spro\u017ei veri\u017eno reakcijo v postavitvi novih trajnostnih sosesk. Glede na to, da v Sloveniji (in \u0161ir\u0161i regiji) \u0161e ne obstaja avtonomna trajnostna soseska, bi bilo zanimivo ugotoviti, kje (v katerem mestu, na kateri lokaciji) bi se lahko najla\u017eje implementirala prva tovrstna urbanisti\u010dno dru\u017ebena tvorba?<\/em><\/p>\nKdo bi bil za\u010detni nosilec (iniciator) v procesu nastajanja in oblikovanja avtonomne trajnostne soseske (katere organizacije, skupine, posamezniki, dru\u0161tva, itn.)?<\/em><\/p>\n\u00a0![\"\"](\"http:\/\/kudanarhiv.org\/wp-content\/uploads\/2013\/10\/DSC_0127-300x200.jpg\")
<\/a><\/em><\/p><\/blockquote>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Na zadnji septembrski dan se nam je v okviru projekta Aktivna sedanjost je prihodnost! predstavil Primo\u017e Medved. V izjemno aktualnem predavanju je predstavil koncept avtonomne trajnostne soseske. Primo\u017e je za vas pripravil tudi dalj\u0161i se\u017eetek predavanja, prav kmalu pa lahko pri\u010dakujete tudi posnetek intervjuja z njim! Ne pozabite tudi na sodelovanje z nami v obliki […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[],"class_list":["post-191","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-info"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/191","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=191"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/191\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":195,"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/191\/revisions\/195"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=191"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=191"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=191"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
![\"\"](\"http:\/\/kudanarhiv.org\/wp-content\/uploads\/2013\/10\/DSC_0120.jpg\")
<\/a><\/p>\n