Na zadnjem sre\u010danju bralnega kro\u017eka, kjer smo prebirali Kapitalisti\u010dni realizem Marka Fisherja smo strnili misli in se strinjali, da kljub pesimisti\u010dnemu pristopu Fisher v zadnjih vrsticah vseeno dopusti mo\u017enost, da obstaja upanje za spremembe. S svojim slogom, orisom kulturnega vzdu\u0161ja in poudarkom na nekaterih pomembnej\u0161ih avtorjih za razvoj njegove teorije, je Mark Fisher pomembno prispeval k splo\u0161ni dostopnosti tovrstnih teorij. Kapitalisti\u010dni realizem je na ta na\u010din v na\u0161em kro\u017eku predstavljal predvsem odsko\u010dno desko za aktualizacijo problemov, ki se jih Fisher loti: kako se spopasti z depresijo v dru\u017ebi denimo, kjer postane pomemben nek druga\u010den pristop do bolezni in kjer se z novim pristopom odpre mo\u017enost spremembe na\u010dina obravnave. Fisher je tako v pravem trenutku povezal kapitalisti\u010dni sistem z depresijo in s tem omogo\u010dil to\u010dko, iz katere lahko sedaj \u010drpamo. S svojim pisanjem v Kapitalisti\u010dnem realizmu je sku\u0161al najti neko alternativo trenutnemu stanju, ponudil kar nekaj razli\u010dnih pristopov, a kljub kon\u010dnemu optimizmu se zdi, da ne\u010desa \u00bbnovega\u00ab skozi pisanje tega dela \u017eal ni uspel najti.<\/p>\n\n\n\n
Bralni kro\u017eek sofinancirajo KUD Anarhiv (program \u0160kratova \u010ditalnica), Zavod Maska, Lista demokrati\u010dnega \u0161tudentstva in Mestna ob\u010dina Ljubljana.<\/strong><\/p>\n\n\n\n
![\"\"](\"http:\/\/kudanarhiv.org\/wp-content\/uploads\/2021\/08\/skratova-logo.png\"){kind=logo}
<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n\n