{"id":324,"date":"2014-03-05T14:40:49","date_gmt":"2014-03-05T13:40:49","guid":{"rendered":"http:\/\/kudanarhiv.org\/?p=324"},"modified":"2014-03-05T14:50:26","modified_gmt":"2014-03-05T13:50:26","slug":"zmagovalni-esej-zale-zagorsek","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kudanarhiv.org\/?p=324","title":{"rendered":"Zmagovalni esej Zale Zagor\u0161ek"},"content":{"rendered":"

Zmagovalni esej v dija\u0161ki kategoriji: Zala Zagor\u0161ek<\/em><\/strong><\/span><\/p>\n

Kdo smo, kje smo, kam gremo?<\/strong><\/span><\/p>\n

\n

Pravzaprav je nekako zahtevno za\u010deti esej kar tako, s tremi vpra\u0161anji. Najbr\u017e zato, ker vsako zase zahteva premislek in poglobitev. Dana\u0161nji svet je strukturiran tako, da ve\u010dinoma sploh nimamo \u010dasa, da bi se po\u0161teno naspali ali pa pojedli kak konkreten topel obrok pred \u0161esto ali sedmo uro zve\u010der, ko smo tako ali tako \u017ee tako iz\u010drpani, da sploh nismo ve\u010d la\u010dni. \u00a0Kaj \u0161ele, da bi se imeli \u010das poglobiti sami vase in poiskati tisti prvi odgovor na vpra\u0161anje \u00bbKdo smo\u00ab. \u010ce kdo ve, kdo je, so to zagotovo tisti \u00bbinsomnijaki\u00ab, \u00a0ki tri \u010detrtine no\u010di prebedijo in re\u0161ujejo svet pred tak\u0161nimi ali druga\u010dnimi tragedijami, nato pa drugo jutro \u00bbbluzijo\u00ab okoli in so \u0161e najbolj podobni \u017eivim mrli\u010dem (pred katerimi najbr\u017e vsako no\u010d re\u0161ujejo svet). Pa \u0161e eni vedo, kdo so. Tisti, ki ve\u010dino dneva strmijo v prazno, najve\u010dkrat s slu\u0161alkami v u\u0161esih, po mo\u017enosti z nekoliko odmaknjenim, komaj opaznim nasmehom. Pa zaljubljeni. Ja, zaljubljeni vedo, kdo so. A kaj, ko je tako malo \u010dasa \u017ee za hrano, a zdaj naj bi bili pa \u0161e zaljubljeni? Kdo pa ima \u010das?!<\/p>\n

\u010cas, \u010das, \u010das. Za vse je pomemben. In tega se \u0161e predobro zavedamo mladi, ki vsak dan lovimo minute, jih iz\u017eemamo za dodatne sekunde, teh pa ni od nikoder. Tako malo \u010dasa je, da sploh nismo \u017eivi. \u017divimo malodane samo za to, da bomo \u010dasu ukradli \u010das. Ko smo \u0161e majhni, ga sicer imamo na pretek (\u010de bi ga le znali nekako \u00bbdajati na stran\u00ab). Toda takrat nimamo tako velikih vpra\u0161anj. Velika vpra\u0161anja zahtevajo veliko \u010dasa. In vpra\u0161anje na\u0161ega jaza je tako veliko, da bi potrebovali vesolje \u010dasa. Toda ne! Povpre\u010dnemu najstniku v gimnaziji, ki se trudi za koliko toliko solidne rezultate, tako primanjkuje \u010dasa, da se v pekarni odlo\u010da, ali bo vzel \u017eemljico ali sendvi\u010d (niti slu\u010dajno slednjega, tega je treba odviti in to je potrata \u010dasa!), da ga bo tako nasitilo, da bo \u00bbdober\u00ab za naslednjih \u0161est do osem ur. Niti pribli\u017eno nimamo \u010dasa razmi\u0161ljati o velikih vpra\u0161anjih. In potem ponovno. Zakaj pa nimamo \u010dasa? Zato, ker \u017eelijo, da v svoje glave (poleg vseh velikih vpra\u0161anj, ki \u017ee tako zahtevajo veliko prostora) stla\u010dimo vsako podrobnost vsake strokovne vede, ki se pou\u010duje na gimnaziji. Tistemu, ki mi bo po\u0161teno in prepri\u010dljivo argumentiral, kako mi bo znanje o pro\u017enostni energiji ali pa o logaritemski funkciji ali pa o tem, kako se je neko\u010d Ludvik (katerikoli \u017ee) parfumiral, da je prekril svoj smrad, pomagalo pri re\u0161evanju mojega velikega vpra\u0161anja, se poklonim do tal. Kje torej ti\u010di zajec? V grmu, bi zatrdil moj mali bratranec. No, tako je, da je najve\u010dji problem sodobne dru\u017ebe ta, da veliko mladih (veliko, veliko preve\u010d mladih) ne ve, kdo so.<\/p>\n

\u00bbPa naj ugotovijo,\u00ab bi si marsikdo mislil. In jaz bi ga za\u010dudeno pogledala in ga vpra\u0161ala, \u010de on ve. Ne, \u017eal. Pa ne misliti, da imamo tak problem samo mladi. Nikakor, prav nasprotno je, prava veri\u017ena reakcija. \u00bbIzgubljeni mladi (v nadaljevanju mali) ljudje\u00ab zrastejo v \u00bbizgubljene velike ljudi\u00ab, potem se generacija obrne in ker ni dru\u017ebene spremembe, \u00bbizgubljeni mali ljudje\u00ab postanejo \u00bbizgubljeni veliki ljudje\u00ab. In spet in spet. In potem imamo -kaj? Tako je, potem imamo \u00bbizgubljeno dru\u017ebo\u00ab. Dru\u017ebo ljudi, ki tava okoli, pa sploh ne ve, od kod izhaja, kaj je njen namen (nih\u010de namre\u010d ni samemu sebi v namen), niti ne ve, kako se najti. Nekaj redkih je takih, ki so se na\u0161li. Pa \u0161e tisti vedo morda zgolj svoj priimek in kaj radi po\u010dnejo. Ne samo, da smo pozabili kdo smo, pozabili smo tudi, kako najti odgovor. In odgovor je pogovor. Ha! Pa \u0161e rima se! \u00a0Tako je, pozabili smo, kako se pogovarjati. Ker ni \u010dasa za pogovor. Ker se \u0161e takrat, ko najdemo minuto, raje s slu\u0161alkami odklopimo iz kaosa sveta in ugasnemo svoje senzorje zaznavnosti. To je problem dana\u0161nje dru\u017ebe. Nimamo \u010dasa, da bi se na\u0161li, niti ne vemo ve\u010d, kako. Pravzaprav smo tako pozabili tehniko pogovora, da se niti pogovarjati ne znamo ve\u010d. Ja, saj gre, boste rekli, toda do katere mere? Pri\u0161li smo do faze, kjer je \u017ee vpra\u0161anje \u00bbKako si?\u00ab postalo tako zelo osebno, da se ga bojimo vpra\u0161ati, ker se nam zdi neprijazno tako intimno posegati v sogovornikovo notranjost. Saj to ni normalno! Namesto, da bi eden drugega za za\u010detek pogovora vpra\u0161ali \u00bbKako si?\u00ab, ga raje vpra\u0161amo \u00bbMi posodi\u0161 ‘kuli’?\u00ab, ker se nam slednje zdi bolj\u0161i izgovor za pogovor. Kdo pa \u0161e ima \u017eeljo, da bi drugega vpra\u0161al po volji? Ali pa se nam zdi, da je to neumno vpra\u0161anje. Iskreno povedano, je \u00bbKako si?\u00ab najlep\u0161e vpra\u0161anje, ki ti ga lahko nekdo zastavi. S tem pove, da mu je mar kaj \u010duti\u0161, s tem ti pravzaprav pove: \u00bbHej, tukaj sem, zate sem si vzel \u010das, da te poslu\u0161am, kar ima\u0161 povedati.\u00ab In kak\u0161en odziv imamo najpogosteje? Izpljunemo tisti \u00bbV redu\u00ab in pristavimo \u0161e obratno vpra\u0161anje \u00bbTi?\u00ab, ker ga pa\u010d iz vljudnosti moramo. Ne vem sicer zakaj, saj obi\u010dajno tako ali tako ne poslu\u0161amo odgovora. In zakaj je to vpra\u0161anje \u00bbKako si?\u00ab tako neugodno? Ker ne vemo. Ne vemo, kako smo. Kako pa bi, \u010de ne vemo niti temeljnega odgovora na vpra\u0161anje ‘kdo smo’. Ja, tako se vzpenja problematika. Iz osebne ‘izgubljenosti’ v dru\u017ebeno.<\/p>\n

Res pa je, da nam to, da ne znamo opredeliti sebe kot osebka, torej ne poznamo odgovora na vpra\u0161anje \u00bbKdo smo\u00ab, razkriva zelo bogat odgovor na to \u00bbKje smo?\u00ab. Torej kje smo? Smo v vrtincu \u010dasa, v spirali, ki te\u010de in te\u010de, pa z njo nikoli ne pridemo do konca. Nikoli se ne ustavimo, vse bolj in bolj izgubljeni postajamo, vse bolj se oddaljujemo od bistva. Kje torej smo? Smo natan\u010dno deset let bolj oddaljeni od odgovora na vpra\u0161anje ‘kdo smo’, kot smo bili pred desetimi leti. Nikoli ne stojimo, nimamo destinacije, kjer bi se usedli, popili kavo in predebatirali povratek. Vztrajno se premikamo. Na na\u0161o nesre\u010do, stran od vseh odgovorov. Ni povratka, je pa kon\u010den cilj. O tem ne \u017eelim niti razmi\u0161ljati. Na\u0161 cilj je praznina, robotizacija same osebnosti. \u010ce si predstavljate na\u0161e poznavanje sebe kot \u017eivljenje \u010dloveka, je to nekako takole: namesto, da bi se spoznavali vse bolj in bolj (se torej na tem podro\u010dju starali, postajali modrej\u0161i), se pravzaprav mlaj\u0161amo. Z vsakim dnem se manj poznamo, z vsakim dnem smo bolj nebogljeni. V bistvu se gibamo ritensko od skoraj\u0161njega ‘spoznanja’, nazaj proti rojstvu. Vsak otrok bo znal povedati, kaj \u017eeli postati, ko bo velik. Eni bodo gasilci, drugi bodo policisti, tretji vojaki, vse deklice bodo princeske. Kaj se potem zgodi s tem? Izgubi se. Izgubijo se na\u0161e sanje. Pravzaprav dovolimo drugim, da jih izgubijo, medtem ko jih posojamo \u0161oli, ocenam. In kaj se zgodi s \u010dlovekom brez sanj? Ni ve\u010d \u010dlovek. Izgubi tisto temeljno vrlino, pravzaprav \u017ee skoraj vrednoto sanjanja. Zakaj? Ker ni \u010dasa. Pa sem spet na za\u010detku. Zanimivo, da sem v vsem tem kaosu sploh na\u0161la \u010das, da to pi\u0161em. No, pa sem ga le, kar je po eni strani izjemno, po drugi pa pravzaprav kar neumno. Lahko bi ga porabila druga\u010de. Tako, recimo, da bi ugotavljala \u00bbKdo sem\u00ab. Kak\u0161ne so moje sanje? Pravzaprav, kak\u0161ne so bile? No, se niti ne spomnim ve\u010d. Sem jih verjetno kje izgubila, so mi padle iz \u017eepa, medtem ko se mi je mudilo.<\/p>\n

Kje so zdaj? Morda pri kak\u0161nem otroku, ki je \u0161e \u010dlovek. Pri otroku, ki \u0161e zna sanjati, ki \u0161e vedno verjame v lep, prijazen svet. Tudi jaz sem. Kje pa je zdaj ta svet? Kje smo mi? Smo v \u010dasu, ko je le-ta sam (\u010das) tako dragocen, da ga pu\u0161\u010damo skozi prste, \u010deprav mislimo, da ga le kopi\u010dimo za \u010dase, ko ga bomo imeli \u010das porabiti. Pa ni tako. Pravzaprav \u017eivimo v \u010dasu, ko je \u010das ena izmed najve\u010djih, \u010de ne \u017ee kar najve\u010dja vrednota. \u010cas je denar, pravijo. Pa se mi zdi, da dandana\u0161nji primanjkuje obojega. Tako \u010dasa kot denarja. In sanj. Predvsem sanj. Toda, ni mi jasno, kako lahko ljudje denar in \u010das ena\u010dijo. \u017divimo namre\u010d v \u010dasu, ne v denarju. Res je kvaliteta \u017eivljenja odvisna od denarja, ni pa samo \u017eivljenje. Problematika je v tem, da vsi vidijo samo materializem. Nih\u010de ve\u010d no\u010de objema, poljuba, \u010de zanj ne dobi denarja. Pravzaprav je prva tista misel: \u00bbJa, kaj pa imam od tega, \u010de ga objamem?\u00ab No, kaj imam? \u010cas. Sanje, ki se rodijo z vsakim dotikom. Nimam sicer denarja, to je res, imam pa nekaj \u0161e pomembnej\u0161ega za svoj obstoj. \u010ce bi obstajal kraj, kjer bi lahko unov\u010dili sanje, sem prepri\u010dana, da bi veliko ljudi bilo zelo, zelo revnih. Ker v dana\u0161njem \u010dasu ni \u010dasa za sanje.<\/p>\n

Prepri\u010dana sem, da bi s sanjami lahko ugotovili, kdo smo. Skozi sanje namre\u010d \u017eivimo. Z njimi \u010drpamo voljo, z njimi \u010drpamo upanje, odra\u0161\u010damo. Ste kdaj videli, kak\u0161en je otro\u0161ki izraz, ko ugotovi, da ni Bo\u017ei\u010dka? Ali zobne vile? Ste kdaj videli to? To je razo\u010daranje. Ste kdaj videli dekle, katero zapusti fant? Tudi to je razo\u010daranje. In kaj je \u0161e to? To je izguba sanj. In kdor enkrat izgubi sanje, jih mora znova iskati. Vsak dan, vsako sekundo jih mora graditi, pustiti jim mora, da si vzamejo \u010das za izgradnjo. Da nastanejo. S sanjami se \u010dlovek zavaruje. Pravzaprav jih gradi zato, da jih bo potem nekdo lahko spet razsul okoli, nadrobil na ko\u0161\u010dke. \u010ce \u010dlovek sanj nima, potem se ru\u0161i sam. Ru\u0161i se njegova notranjost, za\u0161\u010ditni sloj odpade, lomiti se za\u010dne na\u0161 jaz.<\/p>\n

Toda vse prepogosto ni ve\u010d volje za zalivanje na\u0161ih sanj, da bi zrastle. Prepogosto zaradi objokovanja zlomljenega niti ne pomislimo na to, da je to del nas. Da lahko zlomljene sanje vedno nadomestimo, jih oblepimo z lepilnim trakom, jih preoble\u010demo. Tako tavamo vsi goli, brez tega, kar nas dela \u010dlove\u0161ke. Ker nam \u017ee od malega vcepljajo v glavo, da so na\u0161e sanje nesmiselne, da jih nikoli ne bomo zmogli uresni\u010diti. \u010ce bo dandanes nek mlad fant rekel, da \u017eeli biti na primer policist, bi se drugi hudobno namuznili, \u010de\u0161, da tam \u00bbni denarja\u00ab. Ali pa bi v glavi ohranili misli \u00bbKaj pa si, \u010de si policist?\u00ab. Sama vem, kako je, \u010de ti nekdo potol\u010de sanje. Najpogosteje so lomilci sanj profesorji, s tistimi \u00bbJa, ja, ti kar sanjaj\u00ab pogledi, ki so nekako kar privo\u0161\u010dljivi. Pravijo, da v umetnosti ni denarja. Pa kaj! Vse \u017eivljenje bom \u017eivela sanje. Pravzaprav, da se popravim, vse \u017eivljenje bom \u017eivela! \u010ce se danes sprehodim po ulici, koliko ljudi bo \u017eivih? Koliko ljudem bodo iskrice sijale iz o\u010di? Koliko ljudi se bo smehljalo samim sebi. Kaj pa vi? Katera je prva stvar, na katero pomislite, ko se zjutraj zbudite? Samo premislite. Za katero smer se odlo\u010dite, ko vstanete iz postelje?<\/p>\n

Kam greste? Kam gremo vsi? \u00a0To ni dolo\u010deno. Vemo, kje smo. Vemo, da smo dale\u010d od ‘idealnega’. Toda to, kam gremo, je \u0161e vedno v na\u0161ih rokah. \u0160e vedno se lahko sami odlo\u010dimo, ali bomo tekli stran od cilja ali pa se bomo ustavili, zadihali, premislili in stekli nazaj. \u010cetudi si izgubljen, se lahko najde\u0161. \u0160e vedno se lahko nau\u010dimo pogovarjati. Nikoli ni prepozno. \u0160e vedno nismo stekli tako dale\u010d, da ne bi videli odgovora, od katerega se oddaljujemo. Vedno se lahko obrnemo, toda potrebujemo \u010das. V povratku se nam ne sme muditi. Pot je razvejana in na\u0161 spomin, kako smo zablodili, ni ve\u010d tako sve\u017e. Lahko se izgubimo tudi, ko te\u010demo proti cilju. Prepri\u010dana sem, da \u010de si bomo vzeli \u010das, lahko dose\u017eemo marsikaj. Lahko dose\u017eemo tisto \u00bbnajve\u010dje\u00ab, lahko se najdemo. Pomembno je samo, da se pogovarjamo. Pomembno je, da si kdaj privo\u0161\u010dimo skodelico \u010daja, dobro glasbo in mir, da sami sebe vpra\u0161amo \u00bbKako si?\u00ab. In kasneje tudi \u00bbKdo si?\u00ab. Moramo se ustaviti, moramo najti \u010das. Moramo!<\/p>\n

Nekako takole je vse skupaj. Vsako jutro se sami odlo\u010dimo, kak\u0161en bo na\u0161 dan. Temen ali lep. Upam, da je ve\u010dkrat slednje. Ker mi smo sanje in sanje so \u017eivljenje in \u017eivljenje je \u010das. Brez \u010dasa ni sanj, brez sanj ni nas. Zato je vse to tako zelo pomembno.<\/p>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zmagovalni esej v dija\u0161ki kategoriji: Zala Zagor\u0161ek Kdo smo, kje smo, kam gremo? Pravzaprav je nekako zahtevno za\u010deti esej kar tako, s tremi vpra\u0161anji. Najbr\u017e zato, ker vsako zase zahteva premislek in poglobitev. Dana\u0161nji svet je strukturiran tako, da ve\u010dinoma sploh nimamo \u010dasa, da bi se po\u0161teno naspali ali pa pojedli kak konkreten topel obrok […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-324","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/324","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=324"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/324\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":328,"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/324\/revisions\/328"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=324"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=324"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=324"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}