{"id":326,"date":"2014-03-05T14:28:29","date_gmt":"2014-03-05T13:28:29","guid":{"rendered":"http:\/\/kudanarhiv.org\/?p=326"},"modified":"2014-03-05T14:29:44","modified_gmt":"2014-03-05T13:29:44","slug":"zmagovalni-esej-zige-pavsica","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kudanarhiv.org\/?p=326","title":{"rendered":"Zmagovalni esej \u017dige Pav\u0161i\u010da"},"content":{"rendered":"

Zmagovalni esej v kategoriji “v”: \u017diga Pav\u0161i\u010d<\/em><\/strong><\/span><\/p>\n

Prvi korak<\/strong><\/span><\/p>\n

Ve\u010dkrat sli\u0161imo, da se dana\u0161nja kriza, v katero je na\u0161a de\u017eela zakorakala slepa in nepripravljena bli\u017ea koncu, da jekleni prijem povsod prisotne ti. recesije po\u010dasi popu\u0161\u010da in se nam na obzorju \u017ee nasmihajo dobri stari \u010dasi, \u010de so dobri sploh kdaj bili. Toda tak\u0161ne projekcije so prejkone namenjene mno\u017eicam v usodo vdanih fotelji\u010darjev<\/i>, ki \u0161e vedno naivno upajo, da so gospodarsko-finan\u010dne krize in dru\u017ebeni pretresi samo ob\u010dasne prebavne te\u017eave narodov na stopni\u0161\u010du zgodovine, ki jih je treba le prevedriti, \u010detudi s stisnjenimi zobmi.<\/p>\n

Kak\u0161na zmota.<\/p>\n

Krize in recesije niso elementarne nesre\u010de, kot jih rada prikazuje gospodarska in ban\u010dna elita. Dale\u010d od tega. Tako, po doma\u010de, bi jih lahko opisali kot ofenzive zakoreninjenih elit v brez\u010dasni razredni vojni, ko posku\u0161ajo z na\u010drtno destabilizacijo trga ali trgov dose\u010di reset<\/i> delavskih in socialnih pravic ter pogrom vzpenjajo\u010dih se gospodarstev in s tem preventivno eliminacijo bodo\u010dih konkuren\u010dnih elit. Da bi lahko ta proces, kot so si ga \u00bbgospodarji\u00a0z ozadja\u00ab zamislili, potekal nemoteno, je treba s skrbno nadzorovanim pretokom informacij \u0161iroke ljudske mno\u017eice dr\u017eati v umetno ustvarjeni realnosti, ki naj kot megla slu\u017ei za potrditev bedastega Saint-Exup\u00e9ryjevskega r\u00e9ka, da je bistvo o\u010dem nevidno. Toda bistvo je lahko nevidno samo tistim o\u010dem, ki si tega \u017eelijo. Osrednji pogoj za uspeh na\u010drta je kajpak v \u010dim ve\u010djem nadzoru medijev, ki naj znova in znova kot prednostno temo ponavljajo \u010drne, strah zbujajo\u010de ekonomsko-dru\u017ebene scenarije in preigravanja politi\u010dnih \u017eogobrcev, ter preko vsega tega v tihi sledljivosti medijsko prestimulirane javnosti. Ker se v senci dana\u0161njega tehnolo\u0161kega razvoja v tej ena\u010dbi pojavlja sitna spremenljivka v obliki interneta, ki povezuje onkraj nadzora in \u00a0\u0161iri informacije izven dosega cenzorjev, ne smejo presene\u010dati \u0161tevilni poskusi njegove regulacije. Neomejena informacijska svoboda\u00a0medmre\u017eja zbuja v elitah strah, kajti le preventivno delovanje preko popolnega nadzora jim omogo\u010da ohranjanje privilegijev in oblasti. Regulacija trga informacij pa bo po prvih, zelo nerodnih poskusih potekala vedno bolj indirektno, o\u010dem nevidno.
\n<\/a><\/p>\n

In ravno na subtilne, ti. korak za korakom<\/i> spremembe v zakonodaji, ki kakorkoli negativno posegajo v delavske, socialne in druge pravice je treba biti zelo pozoren. To so namre\u010d dolgoro\u010dne spremembe, katerih u\u010dinek se se\u0161teva. Za razliko od hitrih sprememb, ki ne dopu\u0161\u010dajo postopne adaptacije in spro\u017eajo odkrit odpor in nasprotovanje, so po\u010dasne dele\u017ene veliko ve\u010d razumevanja s strani \u0161ir\u0161e dru\u017ebe, toda rezultat je isti. Tega dejstva se sindikati \u0161e kako zavedajo, zato je treba biti zadr\u017ean do medijske antipropagande, ki po naro\u010dilu svojih mecenov demonizirajo nasprotovanje krnjenja pravic.
\n<\/a><\/p>\n

Konflikti kot eni od katalizatorjev napredka\u00a0so vedno bili in vedno bodo sestavni del vsake dru\u017ebe, na to dejstvo k sre\u010di ne moremo vplivati, lahko pa se vnaprej pripravimo na izbiro njihove oblike. Dru\u017ebene spremembe se odvijajo na razli\u010dne na\u010dine, vzpodbujanje demokrati\u010dnih procesov, razmi\u0161ljanja, izmenjevanje mnenj pa je tisti na\u010din, ki je dolgoro\u010dno produktiven. Povedano na kratko, treba je \u010dim ve\u010d razmi\u0161ljati, \u010dim ve\u010d razpravljati in \u010dim ve\u010d zdru\u017eevati. Treba je stremeti k razvijanju teorij dru\u017ebenih sistemov, v enaki meri kot \u017ee od nekdaj stremimo k tehnolo\u0161kemu napredku.<\/p>\n

Razredni konflikt je prisoten vsaj od zatona prvih plemenskih protokomunisti\u010dnih skupnosti prazgodovine in je del na\u0161e dru\u017ebene ter individualne stvarnosti, \u010de si tega \u017eelimo ali ne. Vedno so bili tisti, ki so imeli ve\u010d in tisti, ki so imeli manj. Ta dualnost je razredni konflikt omogo\u010dala, ga poganjala in ga poganja \u0161e naprej. Da bi se to spremenilo, bi morali kot dru\u017eba narediti nov korak, ne samo spremeniti, temve\u010d enotno ponotranjiti na\u0161e dojemanje skupnosti kot organizem, v katerem je potro\u0161ni\u0161tvo omejeno na dejanske \u017eivljenjske, socialne in intelektualne potrebe, kjer je primarni regulator na\u0161ih dejanj na\u0161e razumevanje individualne vloge in medsebojnih odnosov v dru\u017ebi. Prihodnost dru\u017ebe, \u010de \u017eeli ta izkoristiti optimalen nabor svojih potencialov, mora biti v sodelovanju raje kot tekmovanju, v zdru\u017eevanju in ne selekciji ciljev. Pri re\u0161evanju izzivov mora postati bratstvo u\u010dinkovitosti, kjer je aktivnost v prid vseh najprej moralno zadovoljstvo, nato dol\u017enost svojega slehernega \u010dlana.<\/p>\n

Da bi to dosegli, zgolj revolucionarni prevrati ne morejo in ne smejo zado\u0161\u010dati. Za\u010deti je treba z aktivnim, neke vrste interdisciplinarnim zdru\u017eevanjem dru\u017eboslovja, ki naj z zdru\u017eevanjem svojih idej sestavi obliko, mehanizem in proces uvajanja tak\u0161ne dru\u017ebe, katere vsi notranji aspekti se bodo ujemali drug z drugim in skupaj delovali kot kolesje ure, obenem pa navznoter omogo\u010dali optimalno stopnjo osebne svobode, individualne sre\u010de in ustvarjalnosti.<\/p>\n

Ko si postavljamo dru\u017ebene in ekonomske temelje za prihodnost, je nesmiselno ignorirati lekcije iz preteklosti. Poznamo ve\u010d politi\u010dnih in ekonomskih sistemov, ob tem pa je treba narediti zdravorazumski presek vseh in iz njih izlu\u0161\u010diti pozitivne aspekte ter jih uporabiti, negativne pa zavre\u010di. Ko govorimo o dru\u017ebi, mislimo na skupnost skozi sinergijo povezanih osnovnih elementov. Osnovni element dru\u017ebe pa je posameznik.<\/p>\n

Iz tega naslova se je pred nedavnim rodil izraz demokrati\u010dni ekolo\u0161ki socializem, s podmeno, da se v smislu politi\u010dnega sistema uporabi preverjeno delujo\u010de entitete demokrati\u010dne dru\u017ebe, v smislu ekonomije pa preverjene pozitivne re\u0161itve socialisti\u010dnih sistemov sveta, oboje s podlago simbioze in ekolo\u0161kega ravnovesja med dru\u017ebo in okoljem, ki sta predpogoj za mo\u017enost fizi\u010dnega obstoja dru\u017ebe.<\/p>\n

Sistem mora temeljiti na naslednjih komponentah:<\/p>\n