{"id":330,"date":"2014-03-05T14:36:54","date_gmt":"2014-03-05T13:36:54","guid":{"rendered":"http:\/\/kudanarhiv.org\/?p=330"},"modified":"2014-03-06T11:46:20","modified_gmt":"2014-03-06T10:46:20","slug":"zmagovalni-esej-adina-crnkica","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kudanarhiv.org\/?p=330","title":{"rendered":"Zmagovalni esej Adina Crnki\u0107a"},"content":{"rendered":"

Zmagovalni \u0161tudentski esej: Adin Crkni\u0107<\/em><\/strong><\/span><\/p>\n

Prekletstvo demokracije ali prispevek h kritiki \u0161tudentske problematike<\/b><\/span><\/p>\n

\u00a0<\/b>I.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0<\/b>Uvertura v prekletstvo<\/b><\/p>\n

\u00bb<\/i>Kaj po\u010dne\u0161 sedaj, kako je s slu\u017ebo?\u00ab s<\/i>pra\u0161ujejo neznanci. \u00bb<\/i>Kaj ti bo visoka izobrazba, ko nima\u0161 kje delati,\u00ab\u00a0<\/i>spra\u0161ujejo prijatelji.\u00a0<\/i>\u00bbPodpiram tvoj \u0161tudij, vendar: ali bo kak\u0161na slu\u017eba zate?\u00ab spra\u0161uje o\u010de.<\/i><\/p>\n

To je le pe\u0161\u010dica vpra\u0161anj, s katerimi se moram soo\u010dati. Ostala vpra\u0161anja, ki se porajajo v moji glavi pa raj\u0161i zatrem, \u010deprav vedno znova sku\u0161ajo ustvariti revolt in zme\u0161njavo z vsrkavanjem meni lastne produktivne energije. Vseeno si vedno znova sku\u0161am postaviti vpra\u0161anje: kdo je kriv za nastalo situacijo? En del mo\u017eganov i\u0161\u010de krivca v oblasti, drugi pa v nas samih in vedno bolj je o\u010ditno, da odgovora na to ni zlahka dobiti \u2013 zato sam to poimenujem prekletstvo dana\u0161nje dru\u017ebe<\/i>, katere najbolj tipi\u010dna lastnost je protislovje. Dru\u017eba se deli na pozitivno in negativno. Prva ima velik potencial, zagon, optimizem, vrline in \u0161e kaj, a je po drugi strani nezmo\u017ena (re)producirati te pozitivne lastnosti. Le-to se odra\u017ea v negativnemu dojemanju in sprejemanju realnega sveta: v depresijah, stanju brezizhodnosti; skratka ni vidika bolj\u0161e prihodnosti. \u00bbKako je mo\u017eno?\u00ab, se spra\u0161ujem, da neko\u010d pozitivna dru\u017eba postane negativna. Vendar je pomembnej\u0161e vpra\u0161anje, kako to, da nih\u010de ne reagira na negativne posledice tak\u0161ne dru\u017ebe? Ali ni poanta demokracije da, ko se njeni temelji(za)tresejo, se ti morajo (ponovno) utrditi?\u00a0Zakaj denimo slovenska dru\u017eba obsoja proteste ljudstva (kot pla\u010dane levi\u010darje) in oblast (kot skorumpirane lopove) hkrati? Zakaj oblast strmi k statusu quo? Vsa ta vpra\u0161anja izra\u017eajo protislovja in ni dale\u010d od resnice, da je prekletstvo v tem, da smo krivci vsi \u2013 tukaj in sedaj.<\/p>\n

\u00a0<\/b>II.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b>Samorefleksija in posplo\u0161evanje<\/b><\/p>\n

\u017dalostno je, da se dijaki, polni elana, vpisujejo na fakultete, iz njih pa odhajajo potrti, \u017ealostni, razo\u010darani, predvsem pa zbegani. \u00bb\u010cemu sem \u0161tiri leta garal, da sedaj sedim doma?\u00ab<\/i> Obstajata dve re\u0161itvi: nadaljevati ali podalj\u0161ati \u0161tudij. Obstaja tudi tretja opcija, to je zaposlitev, vendar je utopi\u010dna. Velika ve\u010dina \u0161tudentov nadaljuje \u0161tudij zgolj zaradi tega, ker ne vidi druge perspektive. Ni jih malo, ki podalj\u0161ujejo \u0161tudij do 26. leta, oziroma dokler jim pa\u010d zakon to omogo\u010da. Ostali smo imeli sre\u010do, ko smo ugledali snop svetlobe na koncu tunela in smo bili med tistimi, ki nas je vpisani \u0161tudij na dru\u017eboslovni fakulteti dejansko tudi veselil. Vendar je bilo veselje \u017eal kratkotrajno \u2013 \u0161e enkrat smo bili postavljeni na realna tla: dru\u017eboslovcev je preve\u010d, denarja na fakulteti za razvoj kadrov in raziskovalnih dejavnosti ni, prosta delovna mesta so zaklenjena, odklene pa se jih zgolj za VIP (veze in poznanstva), oziroma takrat, ko je predpisano z zakonom. \u00bbOK\u00ab, sem si rekel, \u00bbtudi zame se bo na\u0161lo nekaj\u00ab. Bolj se ne bi mogel motiti. Vendar sem po padcu znova vstal in za\u010del razmi\u0161ljati: Sigurno obstaja v tej dr\u017eavi prostor tudi zame? Kaj \u010de lahko kako prispevam? Tako sem se odlo\u010dil, z zadostno mero samozavesti, za nadaljevanje \u0161tudija na tretji stopnji. \u00bbOK, bom \u017ee: status imam, s tem bom lahko delal tudi prek \u0161tudentskih napotnic\u00ab. Ponovno sem se zmotil. Kaj ni \u017ealostno, da mora nekdo, ki poka\u017ee voljo do nadaljevanja \u0161tudija razmi\u0161ljati o \u0161tudentskem delu v skladi\u0161\u010dih? S tem seveda ne trdim, da je tak\u0161no delo kaj manj vredno \u2013 navsezadnje sem tudi sam opravljal tak\u0161na \u0161tudentska dela, celo z diplomo v \u017eepu. Lahko bi mi o\u010ditali, \u010demu ne po\u0161iljam pro\u0161nj. Ne po\u0161iljam jih zato, ker kro\u017eijo zlobne govorice. Pri\u0161li smo do stopnje, ko posamezniki skrivajo, da \u0161tudirajo na tretji stopnji oz. celo, da so doktorji znanosti. Tudi sam razmi\u0161ljam, ali ne bi bilo bolj pametno lagati o svoji izobrazbi (zavoljo ve\u010danja mo\u017enosti za zaposlitev)? Trenutno na tretji stopnji \u017eivotarim: kako naj nekdo, ki se akademsko udejstvuje, ki se trudi, ki sku\u0161a prispevati nekaj dru\u017ebenoproduktivnega (v smislu prispevkov, \u010dlankov, esejev), ki prisostvuje na konferencah, najde slu\u017ebo v tej kvazidr\u017eavi? Veliko jih je, ki samo \u010dakajo na prilo\u017enost, ki bi se jim ponudila v tujini. Na drugi strani pa nas je ostala pe\u0161\u010dica posameznikov \u2013 t.i. utopistov \u2013, ki si ne \u017eeli odhoda v tujino. Navsezadnje je razlog \u010disto upravi\u010den: \u010demu bi se izselil? Na tem mestu se znova vrnemo k pojmu demokracije. Dr\u017eavno zagotavljanje delovnega mesta je (postal) mit, svobodni trg pa se je izkazal za bolj utopi\u010dnega, kot \u010de ga sploh ne bi bilo.<\/p>\n

III.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b>Boj ad infinitum<\/i><\/b><\/p>\n

Na vpra\u0161anje \u00bbv kak\u0161ni dru\u017ebi si \u017eelimo \u017eiveti\u00ab<\/i> je od vsega najla\u017eje odgovoriti. \u017delimo si \u017eiveti v svetu brez skrbi, brez trpljenja in depresije. \u017delimo si postaviti svet na glavo. Nedopustno je iskati re\u0161itev \u0161olstva in njegovega problema v privatizaciji oziroma v brisanju mej privatnega in javnega. Nujno se je znebiti bednega ob\u010dutka nemo\u010di, ob\u010dutka prekletstva, ki nas pesti. Postati moramo pozitivna dru\u017eba, kajti mladi, dijaki in \u0161tudentje smo gonilna sila le-te. Kaj dobrega prinese razvoju in napredku neke dru\u017ebe, \u010de se potencial za razvoj zatre prakti\u010dno \u017ee v kali? Odgovora bralcu ni potrebno podati. Zato moramo, da bi to dosegli, sprejeti drasti\u010dne ukrepe: 1) Popolna prepoved ena\u010denja javnega z zasebnim. Javno naj se financira iz javnega, zasebno pa prek zasebnega financiranja. Tako eni kot drugi se imajo seveda mo\u017enost prijavljati na javne razpise; 2) Spodbujanje zaposljivosti mladih in odpiranje novih trgov. Dr\u017eava je sicer uvedla nekatere ukrepe na tem podro\u010dju, vendar niso dovolj u\u010dinkoviti; 3) Ukinitev oz. preureditev statusa \u0161tudentskega dela, predvsem zaradi zlorab in fiktivnih vpisov; 4) Poostren nadzor nad fiktivnimi vpisi. To je v osnovi provokativna teza, \u010de vzamemo v obzir, da nekateri izmed nas druga\u010de ne moremo delati in delovati, skratka pre\u017eiveti, vendar so nujne sistemati\u010dne spremembe, ki prina\u0161ajo dolgoro\u010dne pozitivne spremembe. Zgoraj navedene, so seveda zgolj nekatere izto\u010dnice trenutnih \u0161tudentskih bojev\u00a0. Vendar bi poleg teh izpostavil \u0161e nekaj meni pomembnih: 1) Aktivno povezovanje in medsebojno spoznavanje vseh prekernih mladih z ostalimi prekernimi in brezposelnimi delavci; 2) Ustanavljanje samoorganizacijskih in samoupravnih delovnih komun. Ta ideal ne ponujam v smislu jugoslovanskega modela, temve\u010d je poanta v spodbujanju solidarnosti, izmenjavi delovnih in prakti\u010dnih izku\u0161enj med vpletenimi. Znotraj tak\u0161nih komun se ustvarjajo tudi delovna mesta, kjer bi vsak na podlagi svobodne volje sodeloval v produkcijskem procesu, glede na njegove zmo\u017enosti in sposobnosti, ter bi na podlagi tega v skladu z njegovimi lastnimi potrebami prejel kon\u010dni produkt, torej dobrine. Seveda je kon\u010dni produkt relativen pojem, \u010de na primer vzamemo izku\u0161nje kot (nematerialno) delo. Te so neprecenljive in jih \u0161tudentje krvavo potrebujemo. Odve\u010d je pripomniti, da bi lahko obstajalo ve\u010d vrst komun, odvisno od vrste in namena dela; 3) Da bi to dosegli, se moramo posvetiti predvsem izobra\u017eevanju, vendar se ne smemo poslu\u017eevati avtoritativnih metod. Vsak od nas je namre\u010d le za pedenj oddaljen od dokon\u010dnega razcveta lastnega potenciala, potrebno je samo zgolj s kapljico ali dvema namazati na\u0161a kolesja, da lahko za\u010dnejo delovati z polno paro! Ne potrebujemo avtoritarnih smernic, kaj po\u010deti in na kak\u0161en na\u010din.<\/p>\n

IV.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/b>Re-solucija<\/b><\/p>\n

Zgoraj sem zapisal, da nam tako dr\u017eava kot prosti trg per se<\/i> ne zagotavljata delovnega mesta. To je mit, ki je v preteklosti resda deloval, a v omejeni obliki.\u00a0V javnosti se prikazuje, kot da dr\u017eava ni potrebna in da jo je neoliberalni kapitalizem \u00bbpojedel\u00ab. V praksi pa se izkazuje ravno obratna paradigma: neoliberalni kapitalizem ne more brez ter mimo dr\u017eave in obratno. Prosta delovna mesta, vpise na fakultete, socialne transferje, da ne na\u0161tevam naprej, regulira predvsem in samo dr\u017eava, ki samo navidezno deluje pod taktiko neoliberalizma. Dejstvo je, da je neoliberalizem\u00a0agresivna ideologija,\u00a0ki posredno vpliva na nas in posledi\u010dno kreira negativne plati dru\u017ebe. Ravno tako ni naklju\u010dje, da danes obstaja vedno ve\u010d (tipov) bolezni, obolelih, samomorov, nasilja (v dru\u017einah), zasvojenosti (alkoholizma) itd. Vpliva tudi na nas, mlade. Ustvarja zmedo.<\/p>\n

V tem eseju, ki sem ga ponudil v treh korakih, na prakti\u010dnem in teoretskem nivoju, ter s podajanjem lastnih izku\u0161enj in gneva, sem svoje ugotovitve posplo\u0161il tudi na svoje sotrpine. \u010ce je to dejanje pravilno in stanje resni\u010dno ali ne, prepu\u0161\u010dam bralcu. Trdno pa verjamem, da nisem sam, \u0161e manj pa edini.
\n<\/a><\/p>\n

Pravijo, da na mladih svet stoji in ne glede na to, da se ga \u0161e komaj oklepamo, moramo premisliti o na\u0161ih delovanjih, stali\u0161\u010dih in odnosu do njega. Pomembno je tudi, da se govori ne samo o gospodarski krizi, temve\u010d tudi o krizi vrednot. Iz\u00a0tega razloga je obvezno za\u010deti pri sebi in svoje vrednote povezovati na dru\u017ebenopoliti\u010dni ravni \u2013 \u010deravno, za za\u010detek, utopi\u010dno. Za zagon na\u0161ih idej, upov in \u017eelja je nujno potreben prav ta utopi\u010dni trenutek\u00a0. Dober za\u010detek, \u010detudi ne brez te\u017eav in ovir, pomeni pol opravljene poti in obratno, slab za\u010detek pomeni slab konec, kot je trdil \u017ee Evripid. \u00a0Na nas je, da zastavljeno pot pripeljemo do konca. Moramo se zavzeti za pravi\u010dnej\u0161o dru\u017ebo in bolj\u0161o, stabilnej\u0161o demokracijo \u2013 lahko za\u010dnemo tukaj in sedaj, lahko za\u010dnemo \u0161tudentje in dokon\u010damo vsi skupaj. S tem naj privedem do konca svoje pisanje, kon\u010dam in za\u017eugam z mo\u010dnimi besedami: \u010ce ne more demokracija priti k nam, bomo mi pri\u0161li do demokracije!<\/i><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zmagovalni \u0161tudentski esej: Adin Crkni\u0107 Prekletstvo demokracije ali prispevek h kritiki \u0161tudentske problematike \u00a0I.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0Uvertura v prekletstvo \u00bbKaj po\u010dne\u0161 sedaj, kako je s slu\u017ebo?\u00ab spra\u0161ujejo neznanci. \u00bbKaj ti bo visoka izobrazba, ko nima\u0161 kje delati,\u00ab\u00a0spra\u0161ujejo prijatelji.\u00a0\u00bbPodpiram tvoj \u0161tudij, vendar: ali bo kak\u0161na slu\u017eba zate?\u00ab spra\u0161uje o\u010de. To je le pe\u0161\u010dica vpra\u0161anj, s katerimi se moram soo\u010dati. […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-330","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/330","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=330"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/330\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":365,"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/330\/revisions\/365"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=330"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=330"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=330"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}