{"id":333,"date":"2013-10-25T21:43:33","date_gmt":"2013-10-25T19:43:33","guid":{"rendered":"http:\/\/kudanarhiv.org\/?p=333"},"modified":"2014-03-09T13:47:34","modified_gmt":"2014-03-09T12:47:34","slug":"predavanje-nine-cvar-v-knjiznici-siska-avdio-posnetek","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kudanarhiv.org\/?p=333","title":{"rendered":"Predavanje Nine Cvar v Knji\u017enici \u0160i\u0161ka: avdio posnetek"},"content":{"rendered":"

[audio:http:\/\/fimuthe.org\/files\/2013\/nina_01.mp3]
\nPredavanje Nine Cvar v Knji\u017eici \u0160i\u0161ka o vlogi filma v konstrukciji dru\u017ebene realnosti si lahko poslu\u0161ate tudi na spodnjem posnetku. Predavanje je bilo v obliki raz\u0161irjenega prispevka objavljeno tudi na Radiu \u0160tudent<\/strong><\/em> oddaji\u00a0Temna\u00a0zvezda<\/em><\/strong>:\u00a0http:\/\/radiostudent.si\/kultura\/temna-zvezda\/temnozvezdna-triada-od-eu-in-filmske-nagrade-lux-velikega-mojstra-do-teorije<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Objavljamo \u0161e nekaj izsekov in prispevka na Radiu \u0160tudent:<\/em><\/span><\/p>\n

Toda \u017ee sama kategorija gledalca je izjemno kompleksna, saj pozicija gledalca ni nikoli stati\u010dna, kar pomeni, da lahko prav pozicijo gledalca vzamemo za teoretsko-metodolo\u0161ko izhodi\u0161\u010de premisleka o vlogi filma in t. i. kinemati\u010dne tehnologije v konstrukciji realnosti, ki je tudi sicer eden temeljnih teoretskih problemov. A da bi razumeli pozicijo gledalca, je pod drobnogled treba postaviti razmerje med filmom in modernostjo, natan\u010dneje od minulega stoletja pa vse do dana\u0161njih dni.<\/p>\n

Od projekcij prvih gibljivih sli\u010dic na prelomu 19. oz. 20. stoletja je minilo \u017ee ve\u010d kot stoletje, film kot medij pa je do\u017eivel \u017ee marsikaj. Od prvih eksperimentiranj s filmskim gibanjem v prostoru do domala svetlobnega preskoka v dvajsetih letih dvajsetega stoletja. Takrat je film dobesedno stremel k iskanju novih form \u2013\u00a0 film se je razumelo kot traktor, ki orje \u010dez gledal\u010devo psiho[1], \u010de citiram Sergeia Eisensteina.<\/p>\n

Prav izumljanje novih konceptov ter oblikovanja novih reprezentacij znotraj filmskega medija nas pripelje v osrednji problem prevpra\u0161evanja odnosa med filmom in konstrukcijo dru\u017ebene realnosti, katerega glavno vpra\u0161anje je, kako, na kak\u0161en na\u010din film retranskribira realno realnosti. Gre seveda za problematiko razmerja gledalec\/film\/realnost, v zvezi s katero je bistveno, da (po Casettiju) razumemo, da je film formiral mentalne\u00a0 modele (podobe, podobe spomina) in vedenjske kanone v \u0161ir\u0161em dru\u017ebenem kontekstu razli\u010dnih diskurzov.<\/p>\n

V uvodu prispevka sem vas prosila, da si va\u0161a \u017eivljenja posku\u0161ate zamisliti brez filma, brez televizije, brez interneta; s tem sem \u017eelela poudariti ne le mno\u017ei\u010dno medijsko kulturo, ki mno\u017ei\u010dno proizvaja tok neskon\u010dnega, nepreglednega \u0161tevila avdiovizualnih podob, na katerega smo prakti\u010dno nepretrgano priklju\u010deni. Ta realni \u010das tega toka ne le izpri\u010duje proteti\u010dni zna\u010daj dana\u0161nje mediizirane dru\u017ebe, ki proizvaja iluzorno-fikcijski ob\u010dutek neposredne bli\u017eine dogodkom oziroma dogodku, temve\u010d nas navsezadnje napoti na premislek o podobi minulega stoletja, konec koncev pa tudi na premislek o prihodnji podobi stoletja.<\/p>\n

Morda se zdi razmi\u0161ljanje o stoletju kot samostojni kategoriji redukcionisti\u010dno. Toda bolj kot za vpra\u0161anje stoletja, gre za vpra\u0161anje kategorije stoletja kot stoletja, ki ga je retrospektivno \u017ee mo\u010d ozna\u010diti za stoletje filma. Francesco Casetti je na primer zapisal, da se zveza med filmom in 20. stoletjem reproducira prek treh vidikov:<\/p>\n

1. Film je medij, ki daje obliko idejam.<\/p>\n

2. Film je medij, ki je v pogajalskem odnosu do razli\u010dnih mentalnih kategorij, okvirov, idej.<\/p>\n

3. Film je medij, ki se bolj obra\u010da k mediju samemu kot umetnosti. (Casetti 2008). Vsi trije vidiki oblikujejo specifi\u010den pogled, pogled filma kot institucije, torej kina kot dru\u017ebenega odnosa, kar pomeni, da ne moremo govoriti o stati\u010dnosti, temve\u010d o nenehnem preme\u0161\u010danju elementov in pomenov, ki je svojo obliko na\u0161la v modernosti.<\/p>\n

Z nastopom mno\u017ei\u010dne proizvodnje individualisti\u010dnega gledanja, predvsem pa pogleda, ki ohranja kinemati\u010dne zakonitosti, a je v skladu s postfordisti\u010dno predruga\u010ditvijo pogojev dela, ki je vse bolj prekarizirano, razdrobljeno v maniri spremenjenih koncepcij \u010dasa in prostora, postane analiza mesta gledalca vse pomembnej\u0161a. V zvezi s tem naj izpostavim vsaj dva teoretska pristopa, s pomo\u010djo katerih se sku\u0161a razumeti status gledalca v filmski izku\u0161nji ter njenem pre\u010denju z dru\u017ebenimi diskurzi: zlasti v t. i. kulturolo\u0161kih \u0161tudijah so priljubljene semiolo\u0161ke teorije ozna\u010devanja. Ne smemo pa pozabiti omeniti \u0161e vsaj analize ob\u010dutkov, afekta, ki ga spro\u017eajo kinemati\u010dne podobe, poanta teh teoretskih pristopov pa je ta, da gre \u2013 tako Guattari \u2013 za bloke afektov, ki ne reprezentirajo dru\u017ebenih procesov, kar pomeni, da torej niso stati\u010dne ideolo\u0161ke superstrukture, temve\u010d aktivno participirajo v dru\u017ebenih procesih, ki jih tudi strukturirajo s tem, ko generirajo te afekte.<\/p>\n

\u010ce se vrnem k t. i. semiolo\u0161kem pristopu Greama Turnerja; ta tako ugotavlja, da so filmske naracije razvile lastne ozna\u010devalne sisteme, kar pomeni, da je film na ravni ozna\u010devalca razvil bogat niz kodov in konvencij. (…) \u017danri so sestavljeni iz niza narativnih in reprezentacijskih konvencij. Da bi jih ob\u010dinstvo razumelo, mora (…) s seboj v kino prinesti niz pravil v obliki kulturnega vedenja o tem, kaj je vestern ali muzikal (Turner 2004, 342\u2013343). Prav prek tega ozna\u010devanja pa se proizvajajo reprezentacije, ki jih Breda Luthar definira kot dru\u017ebeni proces predstavitve dogodkov, fenomenov, skupin, ki v konkretne oblike postavlja abstraktne ideolo\u0161ke koncepte, in dajejo pomen objektu predstavitve. \/\u2026\/ Pojem reprezentacije predpostavlja, da dogodki, fenomeni, skupine \u2026 nimajo naravne pojavnosti, ampak jih so-oblikuje na\u010din, na katerega so re-prezentirani. \/\u2026\/ Reprezentacija je torej vedno del procesa dru\u017ebene konstrukcije realnosti, na pa odraz realnosti (Luthar 2002-2003, 351-352).<\/p>\n

To\u010dno na tej to\u010dki pa pridemo do triade gledalec\/film\/dru\u017eba, navsezadnje pa tudi do vpra\u0161anja spremembe.<\/p>\n

Objavljeno 16.12.2013, Radio \u0160tudent, Temna zvezda<\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

[audio:http:\/\/fimuthe.org\/files\/2013\/nina_01.mp3] Predavanje Nine Cvar v Knji\u017eici \u0160i\u0161ka o vlogi filma v konstrukciji dru\u017ebene realnosti si lahko poslu\u0161ate tudi na spodnjem posnetku. Predavanje je bilo v obliki raz\u0161irjenega prispevka objavljeno tudi na Radiu \u0160tudent oddaji\u00a0Temna\u00a0zvezda:\u00a0http:\/\/radiostudent.si\/kultura\/temna-zvezda\/temnozvezdna-triada-od-eu-in-filmske-nagrade-lux-velikega-mojstra-do-teorije Objavljamo \u0161e nekaj izsekov in prispevka na Radiu \u0160tudent: Toda \u017ee sama kategorija gledalca je izjemno kompleksna, saj pozicija gledalca ni […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[],"class_list":["post-333","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-info"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/333","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=333"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/333\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":363,"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/333\/revisions\/363"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=333"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=333"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/kudanarhiv.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=333"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}