Povabljeni ste na ŠkratMobilov intervju: Zuzanna Kraskova

V okviru psihološkega kotička Zuzanne Kraskove, mag. psih. soc. pom., projekt ŠkratMobil nudi tudi brezplačno psihosocialno in psihoterapevtsko obravnavo preko spleta. Namen psihosocialne in psihoterapevtske obravnave je pomagati otrokom in mladim na območju delovanja projekta Škratmobil, najti prave poti iz psihosocialnih stisk, najti lažjo pot k rešitvi različnih socialnih težav kot so vključevanje v ekonomsko, kulturno in družabno okolje ipd. Psihosocialna in psihoterapevtska obravnava pomaga otrokom in mladim pri iskanju identitete, pomaga jim najti v sebi ustvarjalni naboj, ki bo ponujal nove ustvarjalne zamisli, uporabne tudi na nivoju dela/zaposlitve/, kakor tudi v bodočem življenju nasploh. Zuzanna Kraskova se bo septembra v okviru ŠkratMobila predstavila z več predavanji in diskusijami. Preden pa se boste drage obiskovalke in obiskovalci srečali z njo v živo (če se še niste), vabljeni, da si preberete spodnji intervju. Z Zuzanno smo se pogovarjali minuli ponedeljek. zuzanna

1.Zuzanna Kraskova, v okviru ŠkratMobila sodelujete kot predavateljica, mentorica in svetovalka s področja psihologije, psihosocialne pomoči in psihoterapije. Za začetek, preden se posvetimo vašemu aktualnemu delu pri ŠkratMobilu, nas zanima, kdaj, predvsem pa za kaj ste se navdušili za delo na področju, na katerem delujete?

Odgovor: Duševno zdravje človeka vpliva na vsa področja njegovega življenja. Je pomemben dejavnik glede njegove socializacije in integracije v družbo, vpliva na njegovo uspešnost pri delu, na njegovo osebno življenje itn. Moja topika prizadevanj je torej področje, ki posameznikom pomaga izboljšati kakovost življenja na vseh ravneh, zlasti na osebnem področju, kajti, če je človek zadovoljen s svojim življenjem, zna sprejeti odgovornost za svoja dejanja, zmore premagati ovire, ki mu jih življenje prinaša in s svojimi dejanji pripomore izboljšanju drugih, torej posledično deluje v družbeno dobro, govorimo o duševno zdravi osebi. Osebno me je lastna naravnanost vedno usmerjala pomagati drugim, v psihosocialnem in psihoterapevtskem smislu, saj si upam trditi, da sem od nekdaj altruistka in »socialka« in v ta namen že leta delujem v dobrodelnih organizacijah ter nudim brezplačno pomoč.

  1. Statistike zadnjih let kažejo, da vse več ljudi posega po antidepresivih, po drugi strani pa v Sloveniji drastično primanjkuje strokovne psihoterapevtske pomoči, ki jo je malo oz. je ta plačljiva. Kaj so na sploh po vašem ključni problemi organizacije psihoterapevtske pomoči v Sloveniji?

Odgovor: Dokler psihosocialna pomoč in psihoterapija ne bosta vpeti v osnovno zdravstveno zavarovanje, bo, na žalost za vse tiste socialne posameznike, ki to pomoč najbolj potrebujejo, psihoterapija plačljiva. Za takšno stanje je potrebno spremeniti zdravstveno zakonodajo, ki je soodvisna od zakonodaje EU.

  1. Ali se vam zdi, da se ljudje zaradi tabujev in stereotipov še vedno bojijo obiskati psihoterapijo?

Odgovor: Vsekakor. Tranzicijske vzhodnoevropske države izhajajo iz sistemov, ki psihoterapije niso implementirali v osnovno zdravstveno zavarovanje, je torej na nek način novost, nova praksa, a nujno potrebna za človekovo duševno oz. za psihosocialno zdravje.

  1. Ali bi se strinjali s trditvijo, da med duševnim zdravjem in širšo splošno ekonomsko klimo obstaja povezava?

Odgovor: Ne le da obstaja povezava, duševno zdravje je tesno povezano z ekonomskim statusom posameznika, saj je socialno finančna varnost eden najbolj pomembnih dejavnikov zadovoljstva in kakovostnega življenja ljubi.

  1. V vašem strokovnem delovanju ima zelo pomembno mesto delo z otroki in mladimi. Kako bi sicer ocenili splošno kondicijo duševnega zdravja pri otrocih in mladini? Kako pa bi ocenili splošno kondicijo duševnega zdravja (odraslih) Slovencev?

Odgovor: Res je, pri svojem strokovnem delu s posebnim poudarkom obravnavam otroke in mladostnike, saj je kakovost zdravega psihosocialnega življenja posameznika v največji meri odvisna od njegovih razvojnim sposobnosti in zmožnosti, ravno tako je pomemben dejavnik primarna družina, kakor tudi socialno okolje. Da bi se otrok/mladostnik lažje integriral v skupnost, se po svojih optimalnih sposobnostih izobrazil in uspešno vključil oz. približal trgu dela, potrebuje duševno stabilno osebnost, ki bo zmožna sprejeti odgovornost za svoja dejanja. Duševno zdravje v Sloveniji, je tako kot je to na celotnem ozemlju EU, zaskrbljujoče; saj zahodna potrošniška družba, zasnovana na neoliberalističnem kulturnem vzorcu, ki temelji na individualizmu in globalni ekonomski politiki, ne dopušča manevrov zadostnega posvečanja osebnemu duševnemu zdravju. Po novem liberalizmu naj bi uspeli po lastnih sposobnostih – kar pomeni,  da »cilj ne izbira sredstev«. Jasno je torej, da posamezniki, ki niso manipulativni ali izhajajo iz šibke primarne družine ali marginalnega okolja, nimajo enakovrednih možnosti za uspeh v primerjavi s tistimi, ki imajo drugačen družbeni položaj.

  1. Glede na to, da že dlje časa delate z otroki in mladimi. Ali opazite kakšne razlike med zdajšnjimi in predhodnimi generacijami oz. ali je zares vsaka generacija “posebna” in če je, kako je vsaka generacija “posebna”?

Odgovor: Gledano iz sociološkega vidika se je na začetku devetdesetih let XX st. oblikovala t.i. generacija X, uporniška, kritična do političnih ureditev, a odgovorna. Nekje sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja pa se z razvojem novega liberalizma, razvija potrošniško naravnana brezosebna družba ter, kot posledica tehnološkega razvoja, pomembno vpliva na razvoj otrok in mladostnikov, ki so zaradi omenjenih dveh dejavnikov spremenili stališče do osebnih prioritet, pa do življenjskega sloga, odnosa do dela itn. To je t.i. generacija Y, ki živi in deluje predvsem prek tehnoloških vzgibov; zateka se v računalniška virtualna okolja in na ta način gradi tudi svoje socialno okolje, ki je okolje brez osebnih stikov, živi v vzporednih, navideznih svetovih, je dokaj indiferentna do družbenega dogajanja, ne sprejema avtoritet itn.

  1. Preidimo k ŠkratMobilu, k projektu, pri katerem aktivno sodelujte. Vsled dejstva, da ste pri projektu na voljo tudi prek spletne svetovalnice nas zanima, če se problemi, s katerimi se na vas obračajo ljudje, podobni problemom ljudi iz drugih regij?

Odgovor: Projekt socialno kulturne mobilne platforme – Škratmobil je primer dobre prakse. Vsekakor ga podpiram in menim, da bi moralo takšnih projektov biti več, tudi za druge slovenske regije. Delujem tudi prek spleta in imam pozitivne izkušnje s posamezniki, ki se Škrtamobilovih delavnic in predavanj udeležujejo. Na svojem »forumu«, kjer brezplačno nudim pomoč posameznikom na psihosocialnem in psihoterapevtskem področju, srečujem posameznike, ki niso izključno iz regije, kjer se projekt izvaja; z mano prihajajo v stik tudi mladi iz drugih področij Slovenije, veliko pa je takšnih, ki so za projekt Škratmobil slišali in jih zanima, kako deluje moje področje dela, kakšno pomoč jim lahko ponudim, postavljajo tudi konkretna vprašanja. Če naj se izrazim v številkah, koliko uporabnikov prihaja tedensko z menoj v stik, se število v povprečju giblje – okoli 15 posameznikov. Problemi mladih se nanašajo predvsem na njihovo psihosocialno situacijo: glede dela in glede novih, inovativnih  možnosti v kraju, kjer živijo.

  1. Ali se vam zdi, da je v regiji, v kateri deluje ŠkratMobil, tovrstne pomoči dovolj – oz. kaj pravijo ljudje, s katerimi sodelujete?

Odgovor: Nikakor, tovrstne pomoči ni zadosti, še večji problem pa predstavlja pomanjkanje informacij, kjer bi te pomoč bili lahko deležni. Kar ne preseneča, saj tovrstnih projektov primanjkuje oz. jih praktično ni.

  1. V vaših predavanjih za ŠkratMobil izjemno pomembno vlogo zaseda tudi ti. motivacija. Ali vidite ta aspekt psihološkega ustroja kot ključen za zadovoljno življenje?

Odgovor: Vsekakor, motivacija je dinamo uspeha, tako zunanja kot tudi notranja motivacija, na kateri posameznik gradi svoje ambicije in oblikuje cilje za prihodnost. Ravno tega aspekta se dotika tudi psihoterapija oz. psihosocialno svetovanje; kako spodbuditi, motivirati otroke in mladostnike k inovativnemu delu, ustvarjanju, družbenemu dogajanju. Kajti le tako bodo zaživeli kakovostno in svoje življenje »dvignili« na višjo raven.

  1. Poznamo vas tudi kot uspešno pisateljico, pesnico, slikarko. Ali se v vašem delu kdaj poslužujete tudi prijemov, ki so značilni za umetnost; oz. ali lahko tudi umetnost “zdravi” duševne rane?

Odgovor: Preko slovenske filantropije sodelujem tudi pri EU projektu Omega, ki nudi vsestransko pomoč osebam, žrtvam nasilja, ki so v Sloveniji zaprosili za azil; večinoma so to posamezniki iz Afrike, Bližnjega vzhoda in držav, kjer vladajo vojne razmere. Poleg psihoterapevtskega dela v okviru projekta izvajam tudi kreativno terapijo, ki temelji ravno na ustvarjalnosti in kreativnih kapacitetah posameznika. Kreativna terapija je optimalen način modificiranja napačnih bazičnih prepričanj, ki temeljijo na neprilagojenem mišljenju, ki povzroča čustveno nelagodje; predvsem se nanaša na travmatična doživetja in frustracije, ki izhajajo iz čustvene bolečine, ki je bazirana že v otroštvu ali v mladosti. Ja, umetnost človeka povzdigne višje, da prostor za lastno, neodvisno izražanje, neodvisno od časa in prostora, zunanjega sveta, neodvisno od družbe. Ustvarjanje je na Maslowovi lestvici najvišje – osmisli življenje, predstavlja samorealizacijo, ki pušča čudovite sledi za nami.

Ali, če naj uporabim latinski rek: ARS LONGA, VITA BREVIS.     

Škratmobilov teren smo zaključili v Metliki

Na zadnji avgustovski vikend smo zaključili tudi Škratmobilov teren; kombi se je še zadnjič vozil po čudovitih planjavah Bele krajine ter se še zadnjič spočil na zelenih travnikih ob Kolpi. V Metliki so se odvile delavnice Andreja Štularja, ki  je imel stripovsko delavnico, Tjaša Pureber se je predstavila z delavnico “Družba okoli mene”, Zuzanna Kraskova pa se nam je vnovič predstavila z zanimivo diskusijo. Zadnji film, ki smo si ga ogledali v okviru t.i. ŠkratMobilovega filmskega maratona, je bil Dva dneva, ena noč.

29082015378

29082015375 (1)

29082015383

30082015385

30082015387

V galopu v Semič

V Semič smo prišli ob spremstvu konj, ki so glasno kopitljali za našim kombijem. S tem smo naznanili čudovit film, ki se je v petek zvečer predvajal v lepi in veliki dvorani Kulturnega centra Semič – Zgodbe o konjih in ljudeh. Islandski pridih je osvežil belokranjsko vročico zadnjih avgustovskih dni. Film spretno preplete osebne zgodbe neke islandske vasi, kjer so življenja ljudi izredno povezana s konji – tako kot smo ŠkratMobilci s stalnim programom bili na voljo otrokom, mladim in starejšim obiskovalcem.

 

28082015

 

28082015368

 
28082015367
 

Dokumentarno na Črnfestu

Zadnje avgustovsko gostovanje je najprej ŠkratMobil postal v Črnomlju. Program je bil orientiran v smeri dokumentarnega. Najprej smo pripravili razstavo dokumentarne fotografije izdelkov, ki so nastali na delavnici Katje Goljat 18. avgusta. V Atriju gradu so tako razstavljali film Anita Matkovič, Darja Vukčevič, Maja Pucelj, Patrick Senekovič in Rok Kranjc. Večer smo sklenili  s projekcijo filma Citizenfour. Fotografije večera najdete tudi tukaj. V okviru stalnega, t.i. kombi programa, smo bili ŠkratMobilci na voljo s stalnimi vsebinami, med drugim pa smo z mimoidočimi otroki ustvarjali živalce iz piknik krožnikov.

razs - kopija

stalni

Spletna delavnica II. in kratek animirani filmček

V okviru t.i. Poklicne svetovalnice je Škratmobil nudil tudi spletno delavnico. Njeno izvajanje se je odvijalo v okviru stalnega, Kombi programa, v treh fazah. Najprej so se udeleženci lahko spoznavali z okoljem wordpress, nato so sami sestavili novico oz. reportažo ter jo tudi samostojno objavili. V nadaljevanju se je spletna delavnica izvajala kot presečna vsebina, v navezavi na specifične izbrane delavniške sklope. Tako je nastal kratek video stop motion animacije iz figuric, ki so jih otroci izdelali v okviru stalnega programa 21.8.2015 pred KC Semič. Nekoliko starejši otroci so pod budnim mentorstvom izdelali video.

Tretji del spletne delavnice vključuje izdelavo gradiva, ki kot tako omogoča samostojno učenje, predvsem pa individualno rabo priljubljene platforme wordpress – gradivo najdete pod rubriko “Program”.

Zadnji avgustovski teden pripada ŠkratMobilu

ŠkratMobilci bomo zadnji avgustovski teden, ki bo po naših zaupnih informacijah sončen, vnovič obiskali Belo krajino. Najprej se bomo predstavili s fotografsko razstavo, brezplačno filmsko projekcijo Citizenfour in stalnim programom v Črnomlju, in sicer v okviru sodelovanja s festivalom Črnfest. Naslednji dan, tj. 28.8., jo mahnemo v Semič, kjer bomo na voljo s stalnim programom, ob osmi uri zvečer pa vas že pričakujemo z brezplačno filmsko projekcijo z naslovom Zgodbe o konjih in ljudeh. Naše avgustovsko gostovanje bo zares intenzivno, saj že naslednji dan, v soboto, hitimo v Metliko. V Metliki, natančneje na metliškem kopališču, pa bomo ostali kar dva dni, ki bosta minila v znamenju naročenih delavnic, brezplačne filmske projekcije Dva dneva, ena noč ter seveda stalnega, Kombi programa.

V soboto 29.8.2015, ob 16.00, se vam bo na metliškem kopališču predstavil Andrej Štular iz Stripburgerja. Za vas bo vodil stripovsko delavnico, na kateri se bodo udeleženci spoznali z osnovami stripovskega jezika. Oblikovali boste zgodbo-scenarij in iz nje/njega ustvarili dialoge. Pri tem boste oblikovali tudi like, s čimer boste razvijali likovne zmožnosti. Pripravili boste tudi kadriranje strani ter besedila. Rezultat bo izdelan krajši strip in priprava male knjižice udeležencev delavnic. Namen delavnice je širjenje bralne in ustvarjalne dejavnosti stripovskega medija.

Več o Andreju Štularju tukaj.

razstava_002

Zvečer, ob 21.00, pa kot rečeno, vljudno vabljeni na brezplačno filmsko projekcijo. Seveda dragi obiskovalci ne pozabite na naš stalni program, znotraj katerega vam ponujamo pisane vsebine.

Naslednji dan, v nedeljo, ki naj bi bila prav tako poletno sončna in topla, nadaljujemo s programom Škratmobila. Ob 16.00 bomo organizirali delavnico Družba okoli mene, ki jo bo vodila Tjaša Pureber. Delavnica bo razvijala kritično mišljenje – prek predstavitve osnov kritične analize družbene realnosti bo udeležence opremila z orodji za avtonomno mišljenje. Študijski primer bo priznani festival Teden kulture na placu našega metliškega lokalnega partnerja KUD Plac, za katerega naš partner dobiva pohvale z vseh koncev, a se vseeno sooča z določenimi težavami. Prek kritične analize teh težav bo delavnica skušala kontekstualizirati pričujoči primer, s čimer bo skušala doprinesti svoj kamenček k podpori organizatorjem. Festival sicer lahko podprete tudi s peticijo.

Več o Tjaši Pureber tukaj.

tjasa

Po delavnici “Družba okoli mene”  pa se nam bo pridružila stara znanka, Zuzanna Kraskova, mag.psih.soc. pom. Kraskova, tudi naša svetovalka prek spleta v okviru “Psihološkega kotička”, bo ob 18.00 pričela z diskusijo KAR ME MORI JE.

Več o Kraskovi in Psihološkem kotičku pa tukaj.

zuzanna_kraskova-1024x682

Dragi škratje seveda ne pozabite tudi na naš super stalni program.

Se vidimo!

Delavnice niso del organiziranega varstva. Udeležba je na lastno odgovornost oz. na odgovornost staršev oz. skrbnikov.

Velika mala šola cirkuških spretnosti

V petek pa čas za Malo šolo cirkusa. Zum, zum, učimo se žongliranja. Ali znaš žonglirati z dvema žogicama, s tremi, štirimi, petimi? Ali znaš žonglirati s krožniki, pa ne s plastičnimi?

Škratje po delavnici Male šole cirkusa pod taktirko Zavoda Bufeto vsekakor vedo, kako težko je prisluhniti svojemu telesu, da zna ujeti krožnik na vrteči se palici ali pa da zna vihteti obroče.

Naša mentorja, Ravil in Natalija, sta tako otrokom predstavila osnove žonglerskih spretnosti, prav tako pa jim dala obilo napotkov za domačo nalogo. No, le prijazno sta opozorila, da je za začetek bolje uporabljati plastične krožnike kot pa tiste porcelanaste, ki jih mama hrani za posebne priložnosti. Njuni opazki je sledil glasen smeh.

DSC_0055

DSC_0037

DSC_0053

DSC_0036

Otroci so bili nad delavnico navdušeni. Seveda pa naš obisk v Semiču ni minil brez stalnega programa. Stalni program je obiskalo sedem otrok. V okviru stalnega programa smo iz plastelina izdelovali figurice, ki smo jih potem poslikali, saj jih bomo povezali v kratek animirani film v okviru prostovoljne spletne delavnice (prvi del smo izvedli že v Črnomlju), s čimer bomo sledili dinamičnosti naročene delavnice. Prav tako smo v okviru stalnega programa igrali na kitaro, se učili angleških besed ter se nasploh imeli lepo. Za pokušino za vas objavljamo nekaj figuric, ki so jih izdelali otroci na stalnem programu:

20150821_114921

20150821_111845

20150821_111743

20150821_112015

Toda kmalu je zazvonil zvonec in čas je bil za zadnjo figuro in za zadnjega papagaja, ki ga je izdelala Tina, še prej pa Ana in Neža ob pomoči Nine in Roka Kranjca.

Čas je bil za odhod domov, a nič ne de. Škratmobilci se kmalu vračamo. Že 27. 8. se spet ustavimo v Črnomlju, kjer se bomo predstavili s kar tremi aktivnostmi, s fotografsko razstavo, filmom in stalnim programom, ki se bo zaradi večernih dogodkov sicer končal nekoliko prej.

Vabljeni :)!

Ko škratje postanejo novinarji

Potem ko smo škratmobilci imeli v torek veliko smolo z vremenom v Črnomlju, kjer smo sicer organizirali Delavnico dokumentarne fotografije pod taktirko Katje Goljat (naj vas še enkrat povabimo k obisku razstave 27. 8. v Atrij gradu), smo v četrtek zares upali, da bo dež, ki je neumorno lil kar dva dni, ponehal. In res. V četrtek zjutraj se je nekoliko utrudil, a kaj, ko je za seboj pustil namočene sledi, pa hlad, ki je bolj kot na avgust, spominjal na april. A nismo se dali. Ob pol devetih zjutraj smo bili že pred KC Semič in se pripravljali tako na stalni kot na naročen program. Otroci so bili že aktivni v okviru počitniških delavnic našega lokalnega partnerja, KC Semič. Nato pa je prišla na vrsto Delavnica novinarstva pod mentorstvom Pie Nikolič, ki je delavnico sicer konceptualizirala v sodelovanju z Rokom Kušlanom, ki ga tudi že dobro poznate. Ker je bilo vreme še vedno kislo, smo se s KC Semič odločili, da bo delavnica potekala kar znotraj njihovih prostorov.

DSC_0010

Mentorica je otroke, ki jih je bilo za cel manjši razred, najprej seznanila z osnovami novinarskega poročanja, zlasti televizijskega, ki je bil tudi predmet delavnic, nato pa jih razdelila v manjše skupine.

DSC_0012

V nadaljevanju so otroci, razdeljeni po skupinah, pripravili svoja poročila in pri tem uporabili kar svojo domišljijo. Ko so novice spisali, so jih, najprej v generalki, nato pa v nastopu predstavili pred Škratmobilci, saj se je vreme do tokrat nekoliko popravilo. A še pred njihovim nastopom, smo Škratmobilci z našim stalnim programom poskrbeli še za njegove goste. Tako se nam je pridružil Erazem, ki je z Nino izdeloval papirnate papagaje.

DSC_0018


Potem pa veliki trenutek. Nastop! Najprej generalka in potem “prava stvar”, seveda pod budnim mentorstvom Pie Nikolič.

DSC_0022

DSC_0028

DSC_0020

Otroci so se zares potrudili. S pomočjo lastnih novic so pripravili čisto pravo simulacijo televizijskih novic. “Gledalci” smo tako lahko spremljali zaokroženo celoto TV dnevnika: od domačih do mednarodnih novic, do športa in vremena, poskrbeli pa so tudi za novice iz sveta živali. A za razliko od novic za “odrasle”, so bile njihove novice takšne, ki so nam “gledalcem” polepšale dan.

Škratje na tridnevni filmski maraton!

Prihodnji teden bomo od četrtka 27. 8. 2015 do sobote 29.8. 2015 škratje tekli filmski maraton po Beli Krajini. Ogledali si bomo socialno-angažirane, vse izvrstne filmske stvaritve zadnjih dveh festivalskih let. Vse projekcije so brezplačne. 

  1. avgust, Črnomelj – atrij gradu (v sklopu ČRNFESTa 2015): CITIZENFOUR, Laura Poitras, ZDA, 2014, 114 min, 21.00

Laura Poitras je že nekaj let snemala film o spornem delovanju ameriških obveščevalnih služb po 11. septembru, ko je januarja 2013 začela prejemati kodirana elektronska sporočila. Pošiljatelj, ki se je predstavljal kot »Citizenfour«, je bi pripravljen razkriti sistematični in vsesplošni nadzor ameriške Agencije za nacionalno varnost. Režiserko je izbral, ker je vedel, da je tudi sama že dolgo tarča vladnega nadzorovanja. Pet mesecev kasneje je Laura Poitras skupaj z novinarjem Glennom Greenwaldom odpotovala v Hongkong na prvo izmed mnogih srečanj s človekom, ki je svetu kasneje postal znan kot Edward Snowden. S seboj je prinesla kamero …

Dokumentarni triler Citizenfour prikazuje, kako je Edward Snowden razkril množično in nezakonito poseganje v zasebnost s strani ameriške Agencije za nacionalno varnost. O svojem telefonu, elektronski pošti, kreditni kartici in spletnem brskalniku nikoli več ne boste razmišljali na enak način. Oskar za najboljši dokumentarec.

  1. avgust, Semič – Kulturni center (dvorana): ZGODBE O KONJIH IN LJUDEH, Benedikt Erlingsson, Islandija, Nemčija, Norveška, 2013, 81 min, 20.00

Kolbeinn ljubi Sólveg in Sólveg ljubi Kolbeinna. A Kolbeinn ljubi tudi svojo dragoceno kobilo Gráno, ki pa je obsedena z vročekrvnim žrebcem Brúnom. Prihaja pomlad in vso vas zanima, kako se bo zgodba razpletla … Vernharður ljubi vodko in Jarpur ljubi Vernharðurja, svojega gospodarja. Na krovu ruske ribiške ladje je mož po imenu Gengis, ki nima vodke, všeč pa so mu konji, kakršen je Jarpur. To se ne bo dobro izteklo … Grímurju so pri srcu stare jahalne poti, Egill pa ima raje ograje iz bodeče žice. Grímur ima konja in par klešč, Egill pa traktor. To se ne more dobro končati … Jóhanna ljubi Rauðko, svojo kobilo, a Rauðka ljubi svobodo. V travi, ob osamljeni počitniški hišici, leži ranjen star mož. Ta zgodba bi lahko imela srečen konec … Juan Camillo ima rad pustolovščine, a stari Rdečko je utrujen in hoče počitek. Kako se bo to izteklo? Vse zgodbe se povežejo nekega jesenskega dne na veliki vaški zabavi.

Podeželska romanca o človeškem v konju in konjskem v človeku. Mozaik vinjet o ljubezni in smrti. Usode ljudi skozi oči konjev. Eden najuspešnejših islandskih filmov zadnjih let.

  1. avgust, Metlika – Kopališče ob Koupi: DVA DNEVA, ENA NOČ, Jean-Pierre Dardenne, Luc Dardenne, Belgija, Italija, Francija, 2014, 95 min, 21.00

Ko Sandri v petek zazvoni telefon, izve, da bo izgubila službo. Tako so z glasovanjem odločili njeni sodelavci. Zdaj ima natanko en vikend časa, da jih ob neomajnem bodrenju svojega moža prepriča, naj za njeno službo žrtvujejo lastno povišico.

Brata Dardenne se kot vselej vzdržita sodbe in obsojanja, medtem ko zastavita eno najbolj perečih vprašanj današnjega dne: mar sodobnega delavca smemo in sploh še lahko prepričamo, naj v času, ko si jo le stežka privošči, izbere solidarnost. 

dva-dneva-ena-noc_02
Filmski program je pripravil Rok Govednik, ki je pripravil tudi opise filmov. V primeru slabega vremena je poskrbljeno za nadomestno lokacijo.

Skozi oči udeleženca o Delavnici dokumentarne fotografije

Na začetku delavnice se je vsak na kratko predstavil ter delil svoje izkušnje s fotografijo. Priznana fotografinja Katja Goljat nam je v nadaljevanju predstavila zgodovino dokumentarne fotografije oziroma fotografije nasploh. Dotaknili smo se tudi tematik kot sta problem prirejanja dokumentarnih fotografij ter vprašanje družbenega vpliva dokumentarne fotografije.

Po zgodovinskem oz. teoretičnem uvodu nas je predavateljica seznanila s strategijami dokumentarnih fotografov(inj): kako pridobiti zaupanje potencialnih subjektov, nato smo govorili o tehnikah neinvazivnega fotografiranja ipd.

Nakar smo dobili nalogo, da poskusimo narediti foto portret treh ljudi pri delu – fotografija naj bo v esenci portret, iz katerega pa naj bo jasno razvidno, za kateri poklic gre. Tako smo se podali na ulice Črnomlja v iskanju foto priložnosti – udeleženci so fotografirali uslužbence v črnomaljski knjižnici, piceriji, trgovini, delavce lokalne menze, ki so žagali drevo, potem ko je to padlo na hišo v neurju pred dnevi idr.

Po dveh urah na terenu smo se vrnili v črnomaljsko knjižnico, kjer smo si ogledali fotografije vseh udeležencev in konsenzualno prišli do ožjega izbora fotografij za razstavo, katere otvoritev se bo zgodila 27.8. 2015 v okviru Črnfesta, v Atriju Gradu.

20150818_181817

Rok Kranjc, udeleženec Delavnice dokumentarne fotografije.