V okviru psihološkega kotička Zuzanne Kraskove, mag. psih. soc. pom., projekt ŠkratMobil nudi tudi brezplačno psihosocialno in psihoterapevtsko obravnavo preko spleta. Namen psihosocialne in psihoterapevtske obravnave je pomagati otrokom in mladim na območju delovanja projekta Škratmobil, najti prave poti iz psihosocialnih stisk, najti lažjo pot k rešitvi različnih socialnih težav kot so vključevanje v ekonomsko, kulturno in družabno okolje ipd. Psihosocialna in psihoterapevtska obravnava pomaga otrokom in mladim pri iskanju identitete, pomaga jim najti v sebi ustvarjalni naboj, ki bo ponujal nove ustvarjalne zamisli, uporabne tudi na nivoju dela/zaposlitve/, kakor tudi v bodočem življenju nasploh. Zuzanna Kraskova se bo septembra v okviru ŠkratMobila predstavila z več predavanji in diskusijami. Preden pa se boste drage obiskovalke in obiskovalci srečali z njo v živo (če se še niste), vabljeni, da si preberete spodnji intervju. Z Zuzanno smo se pogovarjali minuli ponedeljek. 

1.Zuzanna Kraskova, v okviru ŠkratMobila sodelujete kot predavateljica, mentorica in svetovalka s področja psihologije, psihosocialne pomoči in psihoterapije. Za začetek, preden se posvetimo vašemu aktualnemu delu pri ŠkratMobilu, nas zanima, kdaj, predvsem pa za kaj ste se navdušili za delo na področju, na katerem delujete?

Odgovor: Duševno zdravje človeka vpliva na vsa področja njegovega življenja. Je pomemben dejavnik glede njegove socializacije in integracije v družbo, vpliva na njegovo uspešnost pri delu, na njegovo osebno življenje itn. Moja topika prizadevanj je torej področje, ki posameznikom pomaga izboljšati kakovost življenja na vseh ravneh, zlasti na osebnem področju, kajti, če je človek zadovoljen s svojim življenjem, zna sprejeti odgovornost za svoja dejanja, zmore premagati ovire, ki mu jih življenje prinaša in s svojimi dejanji pripomore izboljšanju drugih, torej posledično deluje v družbeno dobro, govorimo o duševno zdravi osebi. Osebno me je lastna naravnanost vedno usmerjala pomagati drugim, v psihosocialnem in psihoterapevtskem smislu, saj si upam trditi, da sem od nekdaj altruistka in »socialka« in v ta namen že leta delujem v dobrodelnih organizacijah ter nudim brezplačno pomoč.

2. Statistike zadnjih let kažejo, da vse več ljudi posega po antidepresivih, po drugi strani pa v Sloveniji drastično primanjkuje strokovne psihoterapevtske pomoči, ki jo je malo oz. je ta plačljiva. Kaj so na sploh po vašem ključni problemi organizacije psihoterapevtske pomoči v Sloveniji?

Odgovor: Dokler psihosocialna pomoč in psihoterapija ne bosta vpeti v osnovno zdravstveno zavarovanje, bo, na žalost za vse tiste socialne posameznike, ki to pomoč najbolj potrebujejo, psihoterapija plačljiva. Za takšno stanje je potrebno spremeniti zdravstveno zakonodajo, ki je soodvisna od zakonodaje EU.

3. Ali se vam zdi, da se ljudje zaradi tabujev in stereotipov še vedno bojijo obiskati psihoterapijo?

Odgovor: Vsekakor. Tranzicijske vzhodnoevropske države izhajajo iz sistemov, ki psihoterapije niso implementirali v osnovno zdravstveno zavarovanje, je torej na nek način novost, nova praksa, a nujno potrebna za človekovo duševno oz. za psihosocialno zdravje.

4. Ali bi se strinjali s trditvijo, da med duševnim zdravjem in širšo splošno ekonomsko klimo obstaja povezava?

Odgovor: Ne le da obstaja povezava, duševno zdravje je tesno povezano z ekonomskim statusom posameznika, saj je socialno finančna varnost eden najbolj pomembnih dejavnikov zadovoljstva in kakovostnega življenja ljubi.

5. V vašem strokovnem delovanju ima zelo pomembno mesto delo z otroki in mladimi. Kako bi sicer ocenili splošno kondicijo duševnega zdravja pri otrocih in mladini? Kako pa bi ocenili splošno kondicijo duševnega zdravja (odraslih) Slovencev?

Odgovor: Res je, pri svojem strokovnem delu s posebnim poudarkom obravnavam otroke in mladostnike, saj je kakovost zdravega psihosocialnega življenja posameznika v največji meri odvisna od njegovih razvojnim sposobnosti in zmožnosti, ravno tako je pomemben dejavnik primarna družina, kakor tudi socialno okolje. Da bi se otrok/mladostnik lažje integriral v skupnost, se po svojih optimalnih sposobnostih izobrazil in uspešno vključil oz. približal trgu dela, potrebuje duševno stabilno osebnost, ki bo zmožna sprejeti odgovornost za svoja dejanja. Duševno zdravje v Sloveniji, je tako kot je to na celotnem ozemlju EU, zaskrbljujoče; saj zahodna potrošniška družba, zasnovana na neoliberalističnem kulturnem vzorcu, ki temelji na individualizmu in globalni ekonomski politiki, ne dopušča manevrov zadostnega posvečanja osebnemu duševnemu zdravju. Po novem liberalizmu naj bi uspeli po lastnih sposobnostih – kar pomeni,  da »cilj ne izbira sredstev«. Jasno je torej, da posamezniki, ki niso manipulativni ali izhajajo iz šibke primarne družine ali marginalnega okolja, nimajo enakovrednih možnosti za uspeh v primerjavi s tistimi, ki imajo drugačen družbeni položaj.

6. Glede na to, da že dlje časa delate z otroki in mladimi. Ali opazite kakšne razlike med zdajšnjimi in predhodnimi generacijami oz. ali je zares vsaka generacija “posebna” in če je, kako je vsaka generacija “posebna”?

Odgovor: Gledano iz sociološkega vidika se je na začetku devetdesetih let XX st. oblikovala t.i. generacija X, uporniška, kritična do političnih ureditev, a odgovorna. Nekje sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja pa se z razvojem novega liberalizma, razvija potrošniško naravnana brezosebna družba ter, kot posledica tehnološkega razvoja, pomembno vpliva na razvoj otrok in mladostnikov, ki so zaradi omenjenih dveh dejavnikov spremenili stališče do osebnih prioritet, pa do življenjskega sloga, odnosa do dela itn. To je t.i. generacija Y, ki živi in deluje predvsem prek tehnoloških vzgibov; zateka se v računalniška virtualna okolja in na ta način gradi tudi svoje socialno okolje, ki je okolje brez osebnih stikov, živi v vzporednih, navideznih svetovih, je dokaj indiferentna do družbenega dogajanja, ne sprejema avtoritet itn.

7. Preidimo k ŠkratMobilu, k projektu, pri katerem aktivno sodelujte. Vsled dejstva, da ste pri projektu na voljo tudi prek spletne svetovalnice nas zanima, če se problemi, s katerimi se na vas obračajo ljudje, podobni problemom ljudi iz drugih regij?

Odgovor: Projekt socialno kulturne mobilne platforme – Škratmobil je primer dobre prakse. Vsekakor ga podpiram in menim, da bi moralo takšnih projektov biti več, tudi za druge slovenske regije. Delujem tudi prek spleta in imam pozitivne izkušnje s posamezniki, ki se Škrtamobilovih delavnic in predavanj udeležujejo. Na svojem »forumu«, kjer brezplačno nudim pomoč posameznikom na psihosocialnem in psihoterapevtskem področju, srečujem posameznike, ki niso izključno iz regije, kjer se projekt izvaja; z mano prihajajo v stik tudi mladi iz drugih področij Slovenije, veliko pa je takšnih, ki so za projekt Škratmobil slišali in jih zanima, kako deluje moje področje dela, kakšno pomoč jim lahko ponudim, postavljajo tudi konkretna vprašanja. Če naj se izrazim v številkah, koliko uporabnikov prihaja tedensko z menoj v stik, se število v povprečju giblje – okoli 15 posameznikov. Problemi mladih se nanašajo predvsem na njihovo psihosocialno situacijo: glede dela in glede novih, inovativnih  možnosti v kraju, kjer živijo.

8. Ali se vam zdi, da je v regiji, v kateri deluje ŠkratMobil, tovrstne pomoči dovolj – oz. kaj pravijo ljudje, s katerimi sodelujete?

Odgovor: Nikakor, tovrstne pomoči ni zadosti, še večji problem pa predstavlja pomanjkanje informacij, kjer bi te pomoč bili lahko deležni. Kar ne preseneča, saj tovrstnih projektov primanjkuje oz. jih praktično ni.

9. V vaših predavanjih za ŠkratMobil izjemno pomembno vlogo zaseda tudi ti. motivacija. Ali vidite ta aspekt psihološkega ustroja kot ključen za zadovoljno življenje?

Odgovor: Vsekakor, motivacija je dinamo uspeha, tako zunanja kot tudi notranja motivacija, na kateri posameznik gradi svoje ambicije in oblikuje cilje za prihodnost. Ravno tega aspekta se dotika tudi psihoterapija oz. psihosocialno svetovanje; kako spodbuditi, motivirati otroke in mladostnike k inovativnemu delu, ustvarjanju, družbenemu dogajanju. Kajti le tako bodo zaživeli kakovostno in svoje življenje »dvignili« na višjo raven.

10. Poznamo vas tudi kot uspešno pisateljico, pesnico, slikarko. Ali se v vašem delu kdaj poslužujete tudi prijemov, ki so značilni za umetnost; oz. ali lahko tudi umetnost “zdravi” duševne rane?

Odgovor: Preko slovenske filantropije sodelujem tudi pri EU projektu Omega, ki nudi vsestransko pomoč osebam, žrtvam nasilja, ki so v Sloveniji zaprosili za azil; večinoma so to posamezniki iz Afrike, Bližnjega vzhoda in držav, kjer vladajo vojne razmere. Poleg psihoterapevtskega dela v okviru projekta izvajam tudi kreativno terapijo, ki temelji ravno na ustvarjalnosti in kreativnih kapacitetah posameznika. Kreativna terapija je optimalen način modificiranja napačnih bazičnih prepričanj, ki temeljijo na neprilagojenem mišljenju, ki povzroča čustveno nelagodje; predvsem se nanaša na travmatična doživetja in frustracije, ki izhajajo iz čustvene bolečine, ki je bazirana že v otroštvu ali v mladosti. Ja, umetnost človeka povzdigne višje, da prostor za lastno, neodvisno izražanje, neodvisno od časa in prostora, zunanjega sveta, neodvisno od družbe. Ustvarjanje je na Maslowovi lestvici najvišje – osmisli življenje, predstavlja samorealizacijo, ki pušča čudovite sledi za nami.

Ali, če naj uporabim latinski rek: ARS LONGA, VITA BREVIS.