Škratmobilovo okroglo mizo, organizirano 19.10.2015 v KC Semič, je Alenka Tomašič, moderatorka dogodka, odprla z zastavitvijo vprašanja o stanju mladih v regiji, a tudi v širšem, splošnem oziru. Dr. Milko Poštrak s Fakultete za socialno delo je na zastavljeno vprašanje odgovoril, da so vsled vzpona neoliberalne paradigme najbolj na udaru prav mladi. Nasploh so se sogovorniki strinjali, da je mladina ena največjih žrtev t.i. neoliberalizma.

V nadaljevanju se je pogovor gibal okoli koncepta socialne države kot podporne platforme, v zvezi s katero je dr. Poštrak dejal, da se je treba seveda vprašati po vlogi, ki naj jo igra država kot taka.

Sogovorniki so se prav tako strinjali, da je za iskanje rešitev potrebno poznati in razumeti kontekst. Tako ni naključje, da se je diskusija usmerila v premislek o vzgoji, med drugim tudi o različnih vzgojnih prijemih, pri čemer se je debata osredinila tudi na problematizacijo permisivne vzgoje, a tudi na neopaternalistično vzgojo kot reakcijo na permisivno vzgojo.

Sogovorniki z moderatorko, Alenko Tomašič, so se tako strinjali, da morajo biti starši zavezniki otrok in mladine, ob čemer so poudarjali, sledeč dr. Poštraku, pomen t.i. participatornih vzgojnih pristopov, s čimer se je še posebej strinjal gospod Darko Kočevar, vodja projektov KUD Zlata Skledica, nekdanji dolgoletni ravnatelj na podružnični šoli v Griblja, ki je med drugim problematiziral neustrezno politiko varčevanja. Gospod Kočevar je prav tako opozoril na krizo šolstva (kar je povezano z izgubo delovnih mest in z begom možganov), dotaknil pa se je tudi nekaterih značilnosti današnje mladine.

V zvezi s problemom šolstva se je oglasilo tudi občinstvo, ki je opozorilo na zmanjšan vpis v osnovnošolsko izobraževanje, predvsem pa na problem prepolovitve t.i. srednjega šolstva v regiji. Vsi navzoči so strinjali, da zapiranje šol pomeni umiranje skupnosti, kar je seveda nedopustno.

Med drugim se je okrogla miza dotaknila tudi funkcije socialnih delavk in socialnih delavcev, pri čemer so bili sogovorniki kritični do birokratizacije, s katero se na vsakodnevni bazi soočajo socialni delavci.

Sogovorniki so postregli tudi s statističnimi podatki o nezaposlenosti med mladimi. Gospod Zorko Škvor, podsekretar na Uradu RS za mladino, je opozoril, da je vsak četrti med nezaposlenimi prav mlad človek. Gospod Škvor je izpostavil tudi pomen in vlogo izobraževanja, in sicer v smislu vključitve mladih v t.i. uradne izobraževalne procese. Gospod Škvor je med drugim izpostavil tudi problematiko opredelitve mladine kot sociološke kategorije, prav tako pa je naštel različne instrumente za izboljševanje stanja mladine v Sloveniji. Vsekakor se je strinjal z ocenami in ugotovitvami dr. Poštraka, da je najbolj na udaru, kar se tiče ekonomsko-gospodarskega stanja, generacija, stara med 30 in 35 leti.

Alenka Tomašič je med drugim postregla z alarmantnimi podatki, po katerih je kar 50% mladih v Črnomlju in Metliki brezposelnih. Klemen Vitkovič, predsednik Mladinskega centra Bit, pa je na dane številke odgovoril, da z mladimi seveda nič narobe, je pa narobe s sistemom!

Diskusija se je med drugim dotaknila tudi relacije med Novim mestom in Belo krajino, pa relacije med Ljubljano in Belo krajino.

Tekom okrogle mize so se v debate vključevale tudi obiskovalke in obiskovalci. Tako so se vsi skupaj strinjali, da je potrebno razvite mehanizme:

1. ki bi znali prepoznati specifike mladine v njeni iniciativnosti,
2. potrebno je kritično oceniti problem centralizacije oz. proizvajanja periferizacije na relacijah Lj/BK, Novo mesto/Bela krajina, saj gre za proces, ki ima hude posledice za regijo,
3. razvijati je potrebno ustrezne prometne povezave,
4. ker manjka psihosocialnih služb oz. mehanizmov, je nujno potrebno povečati njihov obseg,
5. razvijati mehanizme zagonskih sredstev – tudi na ravni občinskih sredstev,
6. potrebno je biti usmerjen v evropska sredstva oz. v širše evropske mreže financiranja,
7. razmisliti je potrebno o politični reprezentaciji: voditi drugačno, bolj aktivno politiko,
8. zahtevati platformo za olajšanje poti za inovacije – kot je primer podjetniškega inkubatorja, zlasti po izgubi tisočih delovnih mest po propadu industrij,
9. razvijati nove oblike podjetništva: turizem, ekološko kmetijstvo ipd.,
10. razvijati institucionalno podstat,
11. zaustaviti beg možganov in tako ne dopustiti zapiranje šol,
12. vzpodbujati platformo, ki bi podpirala različne aktivnosti, zlasti pa paradigmo “stopiti skupaj” z entuziazmom.