Razpotja vabijo k pisanju tekstov na temo umetne inteligence

V judovski kulturi obstaja bitje, imenovano golem. Golem je velik, človeku podoben stvor. V večini mitov je njegov stvarnik človek, običajno rokodelec ali mag. Po snovni plati je golem narejen iz gline, dušo pa dobi s pomočjo urokov in kabale. Sprva je namenjen dobrim ciljem, na primer delu ali zaščiti skupnosti; toda sčasoma njegov človeški stvaritelj spozna, da v golemu obstaja nekaj – nekakšna trmoglavost ali slepa, keramična strast – ki ogroža človeški red. Golem se obrne proti ljudem, ki bi jim moral služiti; v nekaterih različicah mita se zaljubi in v besu začne pobijati, v drugih hoče uničiti kar celoten univerzum. Golem je izdelek človeške pameti, je orodje in ponos naše stvariteljske zmožnosti; toda ker obstaja kot neka zunanja sila, ločena od nas, ker je narejen iz gline in z močjo uroka, je hkrati tudi grožnja. Je produkt tehničnega razuma, ki grozi, da bo ta razum izrinil iz sveta.

Je umetna inteligenca novi, sodobnosti primeren golem? Ta analogija na prvi pogled drži. Umetno inteligenco gledamo v dvojni luči, s stvarniškim veseljem in hkrati apokaliptičnim strahom. V govoreči asistentki na mobilniku ali samovozečem avtu vidimo vrhunsko stvaritev našega razuma; toda hkrati slutimo, da lahko ta izuma – ali njuni nasledniki – človeški razum tudi nadomestita, ga naredita za odvečnega, v zadnji instanci izrineta.

V zimski številki Razpotij hočemo premisliti to napetost. Naše pisce vabimo, da skupaj z nami raziščejo upe in strahove, povezane z umetno inteligenco, tem novim golemom. Nas robot odreši dela ali nam ukrade delovno mesto? Nam strojno prevajanje pomaga pri komunikaciji ali nas odvrne od učenja tujih jezikov? Je šahovski program sredstvo učenja ali nadomestek samostojne igre? Sta računalnik in internet le umotvora naše inteligence ali pa nas – v nekakšni povratni zanki – silita k temu, da svojo, človeško inteligenco prilagajamo njuni strukturi? In naposled: je terminator pomočnik človeštva ali njegov krvnik?

Prav tako sprejemamo članke, ki bodo govorili o temah, povezanih z umetno inteligenco: o položaju inteligence v nevroznanostih, filozofiji tehnike, znanstveni fantastiki, vzponu kriptovalut, internetni kulturi, videoigrah itd.

Več tukaj.

Članke sprejemamo do 20. 11. 2017. Vljudno vabljeni k sodelovanju pri naslednji tematski številki Razpotij: UMETNA INTELIGENCA.

33875755296_468a2f1bcb_o-1024x777

Foto: Claudia C. Erdesathi/Flickr

Vabilo na Šolo kritičnega branja in pisanja

Šola kritičnega branja in pisanja se bo v letu 2017 organizirala v sodelovanju z Društvom Škuc

Na srečanjih se bodo mladi seznanili z osnovami kritičnega branja in pisanja, prav tako bodo deležni mentorskega dela s področja pisanja kritičnih besedil. Vsa nastala besedila bodo objavljena na podstrani Škratove čitalnice. Mentorja sta Jasmina Šepetavc in Robert Bobnič.

Opisa delavniških sklopov:

Vabljeni na Šolo kritičnega kritičnega branja in pisanja!

Na srečanjih se boste seznanili z osnovami kritičnega branja in pisanja, prav tako bodo deležni mentorskega dela s področja pisanja kritičnih besedil.

Opisa delavniških sklopov:

1. sklop – Brezplačna filmsko-kritiška delavnica.

Ob ogledu izbranih filmov (2–3) letošnjega Festivala LGBT filma boste spoznavali specifike filmske forme in vsebine, filmskih kontekstov in zgodovine ter pisanja o filmu, s poudarkom na LGBT/kvir filmski kritiki. Delavnica bo potekala preko branja izbranega materiala, diskusij z mentorico in pisanja o izbranih filmih festivala. Pogovor bo potekal po ali pred vsakim izbranim filmom v času festivala (od 25. 11. do 3. 12. 2017). Končni izdelki bodo objavljeni na festivalski spletni strani, dela po izboru glavnega urednika pa v reviji za film in televizijo, Ekran. Ogled izbranih filmov je za sodelujoče na delavnici brezplačen.

Delavnice vodi Jasmina Šepetavc, filmska kritičarka in doktorska študentka Študijev spolov.

Zaradi omejenega števila udeleženk in udeležencev (do 8) zbiramo prijave na mail: ales.festival@gmail.com (do 10. 11. 2017).

2. sklop – Brezplačna šola kritične medijske pismenosti v času digitalnih medijev.

Šola bo potekala v dveh sklopih; prvi vključuje spoznavanje s produkcijskimi, distribucijskimi in recepcijskimi pogoji nastajanja medijskih diskurzov znotraj digitalne kulture ter spoznavanje z načini razbiranja ideoloških učinkov na digitalnih platformah delujočih diskurzov. Pri tem se boste osredotočili tudi na delovanje nekaterih internetno specifičnih načinov komuniciranja, kot sta npr. trolanje in generiranje memov, predvsem v smislu njihovih ideoloških in kritičnih učinkov, hkrati pa tudi v razmerju do drugih ne-digitalnih načinov komuniciranja, kot sta npr. grafitiranje in culture jamming. Drugi sklop bo praktičen; udeleženci šole bodo pripravili določeno kritično evalvacijo izbranega medijskega primera, ki ga boste določili na podlagi interesa vsakega udeleženca ali udeleženke.

Šola bo potekala 13. in 20. 11. 2017, vodi pa jo Robert Bobnič, bivši urednik časopisa Tribuna in kulturne redakcije Radia Študent ter doktorski študent medijskih študij.

Zaradi omejenega števila udeleženk in udeležencev (do 8) zbiramo prijave na mail: rbobnic@gmail.com (do 10. 11. 2017).

english_meme_1

Zaradi omejenega števila udeleženk in udeležencev (do 8) zbiramo prijave na mail: rbobnic@gmail.com (do 6. 11. 2017).

Feministične pisave afriških in afroameriških avtoric: “Vedno so mi govorili, da pišem kot moški.”

Feministične pisave afriških in afroameriških avtoric

“Vedno so mi govorili, da pišem kot moški.” (Ama Ata Aidoo)

20.11.2017, Knjižnica Šiška, ob 18.00

Prvo predavanje bo vpeljalo pojme kot so post-kolonialni feminizem, feminizem tretjega sveta, črni feminizem ter afriški feminizem. Nato bomo spoznali glavne usmeritve afriškega feminizma ter se posvetili mislim, ki so vplivale na literarno pisanje pionirskih ženskih romanopisk kot so Ama Ata Aidoo, Flora Nwapa, Buchi Emecheta ter Mariama Bâ. Pogledali bomo, kako njihovo pisanje gleda na žensko, ženska telesa, odnose moči med spoloma ter z njimi povezane družbene normative ter spregovorili o tem, zakaj se nobena izmed omenjenih pisateljic ni želela opredeliti za feministično avtorico.

meterc slika

Predavanje bo izvedla Petra Meterc, prevajalka, publicistka, novinarka, učiteljica tujih jezikov, od 2010 sodelavka Redakcije za kulturo in humanistiko Radia Študent, od 2011 urednica redne programske oddaje Tu pa tam.

Cikel sofinancirajo Mestna knjižnica Ljubljana in Mestna občina Ljubljana.

Plečnikov Spomenik padlim domačinom v Veliki Bučni vasi: 29. 9., ob 18h v Klubu SOT 25,4 na Metelkovi

V okviru mednarodnega projekta Neprimerni spomeniki vas KUD Anarhiv lepo vabi na drugo v seriji predavanj, ki ga bo izvedel Kristjan Sedej, in nosi naslov:

Plečnikov Spomenik padlim domačinom v Veliki Bučni vasi

Predstavljen bo Plečnikov Spomenik padlim domačinom v Veliki Bučni vasi, eden redkih spomenikov Jožeta Plečnika na področju Dolenjske. Spomenik bo predstavljen preko oblikovne in vsebinske razčlembe ter preko konteksta v Plečnikovem opusu. Problematizirana pa bo tudikonzervacija spomenika in aktualni odnos do Plečnikovih spomenikov NOB.

Kristjan Sedej (1998, Ljubljana) je bodoči študent umetnostne zgodovine in japonologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Zanima ga moderna in sodobna umetnost ter vpliv socio-politčnih faktorjev na umetniško ustvarjanje in izoblikovanje kolektivnih in individualnih percepcij umetnosti. Do sedaj se je ukvarjal predvsem z analizo arhitekturnih del in arhitekturne teorije 20. in 21. stoletja.

Predavanje bo potekalo v petek, 29. 9., ob 18h v Klubu SOT 25,4 na Metelkovi.

Več o mednarodni platformi Neprimerni spomeniki/Inappropriate Monuments na:
http://inappropriatemonuments.org/en/
https://www.facebook.com/Neprimjerenispomenici/?ref=br_rs

In še FB dogodek tukaj.

Toplo vabljeni!

Serijo predavanj/delavnic KUD Anarhiv v okviru projekta Neprimerni spomeniki/Inappropraite Monuments sta finančno podprli Mestna občina Ljubljana in fundacija Kultura Nova (Hrvaška).

Albanska umetnost skozi kronološki pregled od začetnih faz umetniškega ustvarjanja do sodobnih umetniških praks in posameznikov: 27. 9., ob 18h v Galeriji P74

Vljudno vas vabimo na predavanje Kristjana Sedeja z naslovom Albanska umetnost skozi kronološki pregled od začetnih faz umetniškega ustvarjanja do sodobnih umetniških praks in posameznikov, ki bo potekalo v sredo, 27. 9. 2017, ob 18. uri v Centru in Galeriji P74, Trg prekomorskih brigad 1, Ljubljana. Predavanje je zadnji del projekta »Mladi z mladimi« in se ga izvaja v sodelovanju s Škratovo Čitalnico – KUD Anarhiv.

Preko izhodiščnega besedila Edi Muke, objavljenega v sklopu projekta East Art Map, bo predavanje predstavilo albansko umetnost skozi kronološki pregled od začetnih faz umetniškega ustvarjanja do sodobnih umetniških praks in posameznikov ter pri tem problematiziralo večkratne metamorfoze lyotardovske velike pripovedi, ki je karakterizirala sedanjost in preteklost v različnih fazah albanske zgodovine. Razvoj bo predstavljen kot konstruiran triptih, ki ga definira centralno obdobje socialističnega realizma (1945-1990) v času komunističnega režima, ki je s svojim represivnim normiranjem umetnosti strukturiralo lasten mythos in tako uvedlo novo interpretacijo zgodovine skozi novo veliko pripoved. V zaključku bo predstavljen vpliv konca bipolarne razdelitve sveta na nihilistični značaj postmodernistične heterogenosti sodobnih umetniških praks albanskih umetnikov in aktualno konstruiranje nove velike pripovedi albanskega postmodernizma.

Edi_Hila_Maison_Blue

Kristjan Sedej je skorajšnji študent umetnostne zgodovine in japonologije ter eden aktivnejših mlajših vedoželjnih članov Škratove čitalnice.

Z druge strani zidu: DEFA – vzhodnonemška filmska produkcija, 1946–1992 »Die Andere Alternative für Deutschland«: 4.10.2017, ob 18.00, Knjižnica Šiška

Z druge strani zidu:

DEFA – vzhodnonemška filmska produkcija, 1946–1992

»Die Andere Alternative für Deutschland«

Tematsko (filmsko) predavanje v sodelovanju Radia Študent, Goethe-Instituta Ljubljana, Mestne knjižnice Ljubljane (enota Šiška) in Škratove čitalnice

4.10.2017: Knjižnica Šiška, ob 18.00

V sklop cikla radijskih oddaj in dogodkov v živo »Die Andere Alternative für Deutschland« oziroma »Druga alternativa za Nemčijo«, s katerimi

 Radio Študent v sodelovanju z Goethe-Institutom predstavlja sodobno in preteklo alternativo nemške kulture, bomo v tokratnem predavanju pogled usmerili onkraj železne zavese, na filmsko produkcijo Nemške demokratične republike (NDR). Predavanje, ki ga bodo pospremili izbrani filmski izseki, bo v kronološkem pregledu odstiralo prezrte in zahodnemu pogledu manj poznane bisere tako »mainstream« produkcije kot njene subverzivne trenutke. Obravnavana filmska produkcija, ki so jo zahodni raziskovalci večinoma površno odpravili kot »propagandistični šund«, se namreč kaže kot eden najbolj zgovornih kulturnih tekstov, pričevalcev tega obdobja nemške zgodovine, ki je aktualno še danes.

slika nem

Predavanje bo vodila Anja Banko, redaktorica oddaje Temna zvezda na Radiu Študent.

Dogodek  podpirajo Radio Študent, Mestna knjižnica, Goethe-Institut Ljubljana in Škratova čitalnica (Kud Anarhiv).

 gk

r

wp_l

Poletni delovni čas

Kot vsako leto, tudi letos Škratova čitalnica odhaja na zaslužen dopust. Tako bo med poletjem odprta vsak torek, sreda in četrtek med 16h in 20h.

Pridite in si priskrbite kakovostno poletno branje, za vas pa bosta skrbela Barbara in Tomaž.

Lepo poletje,

vaša Škratova

11261669_772704262843014_238548345_n

Predstavitev gledališkega festivala Zlata maska

Drage in dragi, vljudno vabljeni na nov dogodek kolektiva SIC!: na srečanju krožka SIC! (četrtek, 22. junija, ob 18. uri v SLOGI-ju) pripravljamo predstavitev gledališkega festivala Zlata maska.

Dogodek bo vodil Rok Bozovičar, ki si je Ruski showcase ogledal v okviru delovne štipendije za samozaposlene (Ministrstvo za kulturo RS), festival in trenutne trende ruskega gledališča pa bo opisal na primerih posameznih predstav ter pomembnih gledaliških avtorjev, o katerih v našem prostoru bolj redko slišimo/beremo.

Več o kolektivu SIC! pa tukaj. 

index

Filmsko-kritiška delavnica: “Jaz, črnec. Nadgrajeno.” v sodelovanju s Festivalom migrantskega filma: 16.6., Slovenska kinoteka, od 14:00 do 18:00

Na filmsko-kritiški delavnici si bomo najprej v sklopu festivala ogledali film “Jaz, črnec. Nadgrajeno” (več o filmu: http://www.fmf-slovenija.si/jaz-crnec-nadgrajeno-moi-un-noir-reloaded-2/), naslednji dan pa skupaj razmišljali o filmu. Posvetili se bomo specifikam dokumentarnega žanra ter njegove kritiške obravnave s posebnim poudarkom na pogledih, iz katerih avtorski film naslavlja migrantsko tematiko.

Udeleženci delavnice bodo pod mentorstvom filmskih kritičark Petre Meterc in Nine Cvar spisali vsak svojo krajšo recenzijo omenjenega filma, te pa bomo kasneje združili v skupno refleksijo, ki bo objavljena na Radio Študent 89,3 MHz.

Udeležba je brezplačna, na delavnico se je potrebno predhodno prijaviti najkasneje do 13. junija 2017 na e-mail naslov: fmf.delavnica@gmail.com.

V sodelovanju s Škratova Čitalnica – KUD Anarhiv in Radio Študent 89,3 MHz.

18835697_1362402943842047_2783815555801627446_n

II. Pogovor “Mladi z mladimi”: Brina Ivanetič, Center in Galerija P74, 8.6., ob 18.00

V sodelovanju s Škratovo čitalnico – KUD Anarhiv bo v četrtek, 8. junija 2017 ob 18. uri v Centru in Galeriji P74 (Trg Prekomorskih brigad 1, Ljubljana), potekal pogovor s kiparko Brino Ivanetič, ki ga bo vodila Katarina Stopar.

Zaradi razstave Vdih/Izdih v Galeriji Alkatraz med 7. in 30 junijem 2017 smo umetnico Brino Ivanetič kot mlado obetavno umetnico povabili na pogovor v Galerijo P74, kjer letos izvajamo pogovore v okviru projekta »Mladi z mladimi«. S projektom želimo povečati prepoznavnost mladih umetnikov in predavateljev, ki se ukvarjajo s teorijo umetnosti. Cilj je obogatiti njihovo socialno mrežo in preplesti področja umetnosti in teorije.

Slika 2

Brina Ivanetič je pod mentorstvom Sergeja Kapusa in somentorstvom Jožeta Baršija zaključila štiriletni študij kiparstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Za svoje diplomsko delo je prejela Prešernovo nagrado ALUO. Sodelovala je na več skupinskih razstavah doma in v tujini, leta 2016 pa je pripravila svojo prvo samostojno razstavo v ljubljanski Mestni hiši (Galerija Kresija).

Slika 1

V pogovoru se bomo pogovarjali o umetniškemu delu in kakšen je njen proces dela. Odsotnost forme jo je začela zanimati že v tretjem letniku, ko jo je bolj pritegnil odtis, ki ostane za polno formo, ne pa forma sama. Začela se je posvečati vprašanjem odsotnosti in kaj le-to nadomešča.

vabilo