S projektom želiva otroke (s prav posebnim fokusom na otroke s posebnimi potrebami) nagovoriti h glasbenemu ustvarjanju, prepevanju, izdelovanju glasbil in zvočil, plesu, improvizaciji, raziskovanju zvoka in osnov glasbe skozi igro, pri čemer se bodo otroci, zlasti prek izdelave glasbil, spoznavali o ključnih postavkah t.i. trajnostnega razvoja (afirmacija ekološkega ozaveščanja), pozornost pa bo namenjena tudi spoznavanju bogate etnološke dediščine. Projekt, ki izrazito vzpodbuja razvijanje ustvarjalnosti, sestoji iz štirih delavnic. Vsaka delavnica sicer deluje kot zaključena celota, toda vse odlikuje kakovostno preživljanje udeležencev, pri katerih se med drugim spodbuja ljubezen do glasbenega izražanja, a tudi zdravega, harmoničnega odnosa do narave. Glasbo izvabljamo tako iz glasbil, zvočil, naših glasov kot predmetov v naši okolici in reči, ki so tako rekoč za v smeti, mi pa poiščemo njihovo drugo – zvočno dimenzijo, s čimer pri otrocih gojimo ekološko odgovornost do okolja ter čut za potrebo recikliranja. Delavnice bodo sledile štirim tematskim sklopom: 1. Sledenje gibu in sledenje zvoku: (na tej delavnici udeležence razdeliva na plesalce in glasbenike. Glasbeniki si med množico zvočil izberejo tista s katerimi se počutijo najbolj domače, plesalci pa se med tem posvetujejo ali bodo v gibu sodelovali ali pa izvedli posamezne nastope. V prvem delu delavnice instrumentalisti z zvokom sledijo posameznim ali skupinskim nastopom plesalcev, v drugem pa plesalci svoj gib prilagodijo zvoku. Na delavnici raziščemo množico možnosti, ki jih takšno sodelovanje ponuja. Zvoku lahko sledimo z izjemno natančnostjo, v drugem ekstremu pa ga lahko tudi ignoriramo in tudi s tem razširimo ustvarjalno polje. Podobno velja tudi za sledenje gibu. Vsekakor gre za zelo dobro vajo za skupinsko ustvarjanje in razvijanje čuta improvizacije. 2. Zvočne krajine: (na tej delavnici udeleženci raziskujejo zvočne asociacije na sliko. Eden od udeležencev izžreba eno od štirih risb, na katerih so upodobljeni gozd, vreme, mesto in pašnik. Ko si jo vsi ogledajo, si med kupom zvočil, glasbil in predmetov izberejo takšne, ki bi lahko ustvarili zvočno podobo izbrane slike. Sledi skupinsko risanje z zvokom. Po štirih slikah, prisotni lahko narišejo svojo. Otroci se s svojo odkritostjo zelo hitro vključijo v tvorjenje zvočne slike, njihova domišljija pa jih ne omejuje pri tem, da iz glasbil in zvočil, ki jim morda nikoli ne bi prisodili določenih zvokov izvabijo prav take, ki si jih želijo. Za večjo raznolikost pri določeni sliki uporabiva tudi preproste usmeritve kot so razdelitev zvokov na glasnejše in tišje ali razdelitev v dve skupini, ki jih z dirigentsko paličico jačava ali umirjava, pojavljava ali prekinjava 3. Popotovanje s slovenskimi ljudskimi pesmimi pospremljenimi z glasbili in zvočili sveta (v glasbenem popotovanju poslušalce popeljeva v svet slovenskih ljudskih pesmi, pospremljenih z glasbili in zvočili različnih dežel in glasbenih tradicij. Pojeva ljudske pesmi iz naših krajev, ki jih spremljava na instrumente iz drugih dežel: od afriških (kalimba, balafon, n’goni, bendir, jeli ngoni …), avstralskih (didgeridoo), južnoameriških (berimbau, pandeiro …) in indijskih (sarangi, tampura, sitar …), do slovanskih (koncovka, bisernica, lončeni bas, okarina, drumlja …) in srednjeveškega glasbila hurdy gurdy Uporabljava pa tudi različna zvočila: zvončke, raglje, majhne činele, ropotulje, preproste piščali, doma izdelane kazuje, balunofone in duholovce ter litofon iz marmornih plošč, ki poslušalce neposredno vključujejo v glasbeno ustvarjanje. Program spodbuja zavedanje medkulturnega dialoga in je prispevek k ohranjanju kulturne dediščine. 4. Glasbeno popotovanje v obrobne pokrajine Slovenije (od Prekmurja s Porabjem do Rezije)
Cilji projekta:
-spodbujanje h kreativnosti in samoizražanju, raziskovanju zvoka in zvočnih svetov,
-spoznavanje otrok s slovensko ljudsko pesmijo
-otrokom predstaviti: glasbeno improvizacijo, manj znana ljudska glasbila iz raznih koncev sveta, izdelavo preprostih glasbil in zvočil iz recikliranih materialov (vzpodbujanje medkulturne strpnosti in občutka za globalno solidarnost, s čimer se prek ustvarjalne ravni osvešča o sodobnih problemih sveta – o socialni izključenosti ter revščini milijonov otrok na svetu, vzpodbujanje odgovornosti do okolja in ekološkega ravnanja)
-predstaviti glasbeno ustvarjanje kot raziskovanje za katero ni potrebno vnaprejšnje znanje igranja glasbil oz. strokovna izobrazba (glasbena šola), s čimer se vzpodbuja ustvarjalnost, predvsem pa kakovostno preživljanje prostega časa otrok izven javnih zavodov
-medkulturni dialog (slovensko ljudsko pesem spremljamo na glasbila in zvočila vsega sveta).
Lunin med sva Mateja Gorjup in Samo Kutin. Več o Lunin med: http://luninmed.blogspot.com/
Nekaj fotografij z delavnic:
Zbrali smo tudi nekaj otroških vtisov:
Izdali smo tudi zloženko.
Projekt finančno podpira Mestna občina Ljubljana.
Infrastrukturno, materialno pa ga podpirajo MSUM, Yhd – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa, KUD Mreža, SMETUMET | kulturno ekološko društvo smetumet.