Projekt je platforma, pri kateri se bo v svojih predavanjih različno število članov iz svojega zornega kota dotaknilo določene teme. Prva tema bodo spomeniki oz. umetniški artefakti, ki s svojo konceptualno ravnjo posegajo po preteklosti, kot objekti pa eksistirajo v sedanjosti in tako predstavljajo most med različnimi časi in prostori.
Štirje študentje različnih smeri iz dveh fakultet (FF, FRI) se bodo dotaknili te teme iz zornih kotov, ki izpostavljajo kompleksno naravo samih objektov, njihove materialnosti in idej, ki stojijo za njihovo produkcijo in konzumacijo.
Predavali bodo:
Nastja Uršula Virk, FF: Nedotakljivost spomenikov: Mieke Bal in »branje umetnosti«
V prispevku se bomo osredotočili na koncept branja umetnosti teoretičarke Mieke Bal in ga zanikali v primeru opazovanja spomenikov. Med drugim se bomo dotaknili tudi razvpitega primera Spomenika umorjenih Judov v Evropi, kampanje #yolocaust in Wajcmanove teorije spomenikov.
Martin Justin, FF: Literarni spomenik
V prispevku bomo poskušali umetnostno-zgodovinski koncept spomenika aplicirati na književnost. Predvsem nas bo zanimalo, če in kako lahko določene medbesedilne momente v tekstih razumemo kot spomeniške – jih takšna interpretacija lahko osvetli s kakšnega novega zornega kota, kaj doprinese k razumevanju literarnega besedila?
Nejc Hirci, FRI: Digitalni spomenik
V tem delu predavanja bomo razmišljali o relativno novodobni ideji in izvedbi digitalnega spomenika. Tako bomo preko dela Gerarda Wajcmana analizirali drugačen prostor, v katerem taki spomeniki nastajajo ter nasploh njihovo pomensko vrednost in smisel napram tradiconalnim.
Kristjan Sedej: Bit in antimonumentalizem: Jochen Gerz na stičišču Batailla in Husserla
V zadnjem prispevku bomo analizirali Spomenik proti fašizmu umetnika Jochena Gerza. Njegov spomenik, globoko zakoreninjen v tradiciji antimonumentalizma, izvirajoč iz spisov Georgesa Batailla, zastavlja koncepcijo individuuma kot svoj temeljni cilj. V tej ideji Gerz ponudi materijo za analizo osnovnega mehanizma antispomenikov skozi prizmo Husserlove filozofije in s tem postane teritorij stičišča dveh filozofov.
Poligonija: beseda poligonija je zasnovana kot kombinacija grške predpone poli-, izvirajoč iz polles, ki nakazuje množino, ter grške besede gones, ki v stari grščini pomeni kot, v sodobni grščini pa prevzame sekundarni pomen zornega kota. Tako poligon iz geometričnega objekta postane oblika fleksibilnega diskurza, katerega osnova, število govorcev, se vselej spreminja, ohranjajo se pa različni pogledi.
Dogodek je organiziran v sodelovanju z MKLJ (THL) in Škratovo Čitalnico – KUD Anarhiv.
