Premlevam načine, na katere so digitalne tehnologije vpete v intimne motivacije. Začenši s spolnimi roboti in dehumanizacijo, katere logiko porivajo nekateri podporniki tovrstne masturbacije, se v zadnjem času trudim razumeti tehnologije spreminjanja vedenjskih vzorcev in prepuščanje korporativnih ušes v domačo sfero. V polju poblagovljene intime in avtomatizacije skrbstva so sistemi osnovani na logiki označevanja, kategorizacije in rangiranja živečega. To predstavlja orodje nadzora ali celo iztrebljanja manjšin in kvir ali odklonskih ne-identitet.
Piscem jezikov kvantifikacije in slavilcem učinkovitosti v neprimernih trenutkih postavljam neprijetna vprašanja. Tresenje mojega glasu in hitrost bitja srca sta ob izdavljanju odvisna od predpostavljenega vpliva izzvanih, moči njihovih analitičnih orodij in samoumevnosti izrečenih argumentov. Ženejo me misteriji in ne algoritmi.
Nedavno sem v Mestu Združenih narodov, ki se nahaja v Kopenhagnu, občestvo razburila z vprašanjem primernosti podjetja Palantir za analizo le logističnih podatkov Svetovnega programa za hrano (WFP). Palantir je eno najpomembnejših ameriških podjetij za podatkovno analizo, znano po prikrivanju partnerstev z državnimi in mestnimi oblastmi ter obveščevalnimi agencijami. Z odgovorom o petletni pro bono analizi in neproblematičnosti hranjenja podatkov o hranjenju ljudi nisem bila zadovoljna. Na vprašanje, ali se jim zdi primerno sodelovati s podjetjem, katerega ustanovitelj ženskam pred leti javno ni privoščil volilne pravice, pa nisem dobila odgovora.
V predavanju se bom posvetila nasilju, ki ga omogočajo in reproducirajo podatkovne baze in algoritmi – oziroma navodila za manipulacijo naših življenj.
Predavanje je del cikla “Feminizem danes”, ki ga organizirajo Katja Čičigoj, Klara Otorepec in Jasmina Založnik v sodelovanju s KUD-om Anarhiv in Mestno knjižnico Ljubljana
Nika Mahnič piše, teoretizira in pleše interdisciplinarno. Diplomirala je iz spolnih robotov oziroma kulturologije in antropologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in magistrirala iz temne umetnosti velikega podatkovja na King’s College v Londonu. V magistrski nalogi je mislila proaktivnega tovariškega robota oziroma upravljalca omreženih naprav z emocionalno umetno inteligenco. Je soustanoviteljica inštituta Danes je nov dan, aktivistka pri Kampanji proti spolnim robotom, soustvarjalka festivala Grounded in publikacije Wonk Bridge. V kratkem bo zašla v biznis in Veliki Britaniji pomagala ustvariti nova delovna mesta.
