Na včerajšnjem srečanju je beseda tekla o v romanu Več kot brat prevladujočima temama vojnega nasilja in spolnega užitka, ki ju druži surova telesnost. Ta proti pričakovanjem nikoli ne preide v vulgarnost, čemur verjetno botruje prav specifični pisateljev slog, izražen preko naivnega notranjega monologa protagonista. Nadrealizem drugega dela pripovedi pa nas je napeljal na vprašanje, ali je avtor preveč posegal po sredstvih, ki bi zadovoljile povprečnega zahodnoevropskega bralca in s tem tudi sam prispeval k stereotipizaciji nam tako neznane kulture. Ali pa so pri takšnem razmišljanju morda na delu ravno naši predsodki?
V juniju se dobimo kar dvakrat, po vsej verjetnosti nekje na prostem. O romanih in datumih srečanj pa več v kratkem.