SHIZOFRENIJA IN VPRAŠANJE ŽENSKEGA POGLEDA V RUSKEM KULTURNEM OKOLJU, 2. APRIL OB 20.00

Spolne vloge se v ruskem kulturnem okolju oblikujejo podobno kot na Zahodu, na temeljih binarne delitve, a zaradi specifičnega družbeno-zgodovinskega konteksta je ta delitev v sodobni ruski kulturni zavesti ostala bolj zavezana tradicionalnim postavkam. Odnos do ženske, njena podoba kot tudi njena lastna zavest se za zahodni pogled, preko izkušnje drugega vala feminizma, ki prinese emancipacijo ženske tako v javni kot intimni sferi, kažejo kot konservativne. Drugi val feminizma je v sovjetskem kulturnem prostoru izostal oz. prišel z (veliko) zamudo, predvsem zaradi specifične družbene ideologije in situacije v času pozne odjuge in zgodnje stagnacije (1960–1970). Uradni patriarhalni diskurz oblasti o enakosti spolov je ostajal na ravni praznega označevalca.

V tem kontekstu bomo na predavanju predstavili dve izstopajoči imeni sovjetske filmske zgodovine, ki sta v falogocentrično govorico kinematografskega aparata posegli z drugačnim pogledom: Larisa Šepitko in Kira Muratova. V njunih filmih iz tega obdobja, Krila (Крылья, 1966) Larise Šepitko in tandemu Muratove, Kratka srečanja (Короткие встречи, Kira Muratova 1967) ter Dolga poslavljanja (Долгие проводы, 1971), avtorici v prvi vrsti premišljata vlogo in podobo ženske, ki lovi ravnotežje med podobo, kot jo od nje zahteva javni diskurz in to, ki jo zahteva intimni, kar v obdobju pozne odjuge in zgodnje stagnacije rezultira v shizofrenem občutju: kaj v obravnavani kulturno-zgodovinsko-družbeni situaciji pomeni biti ženska?

Poleg sociološke analize filmskih podob, ki izpostavlja sam družbeno-ideološki kontekst, se ključno vprašanje postavlja v kontekstu feministične filmske kritike in teorije kot kritično prevrednotenje in rekontekstualizacija terminov »ženski pogled« in »ženski film«. Tako se kaže kot nujno prevprašati vrednost določenih izjav ob prenosu konceptov zahodnega feminizma v sovjetsko oz. rusko okolje. Vprašali se bomo tudi, na kakšen način Šepitko in Muratova presegata uradno zastavljeno ideologijo v odnosu do filmskega medija ter se na ta način vpišeta v kontekst protikinematografije (counter-cinema).

Anja Banko (1992), filmska kritičarka, redaktorica oddaje o filmu Temna zvezda in redna sodelavka Redakcije za kulturo in humanistične vede Radia Študent. Kot magistrica francistike in rusistike se ukvarja tudi s prevajanjem literarnih in filozofskih tekstov iz obeh jezikov. Za svoje magistrsko delo »Vprašanje ženskega pogleda v ruskem filmu pozne odjuge in zgodnje stagnacije« je l. 2018 prejela Prešernovo nagrado Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Predavanje poteka v sklopu cikla Feminizem danes, ki ga Katja Čičigoj, Jasmina Založnik in Klara Otorepec organizirajo v Trubarjevi hiši literature v sodelovanju s KUD-om Anarhiv in Mestno knjižnico Ljubljana.