Na sedmem srečanju se podajamo v esejistične in z volitvami obarvane vode. Prebirale bomo esej 𝗢 𝘂𝗸𝗶𝗻𝗶𝘁𝘃𝗶 𝗽𝗼𝗹𝗶𝘁𝗶𝗰̌𝗻𝗶 𝘀𝘁𝗿𝗮𝗻𝗸 (𝟭𝟵𝟰𝟮) francoske esejistke in filozofinje 𝗦𝗶𝗺𝗼𝗻𝗲 𝗪𝗲𝗶𝗹.

Kratki esej o nujni ukinitvi vseh političnih strank je Weil napisala v Londonu, kamor se je bila prisiljena umakniti pred nacistično grožnjo in vseevropskim pogromom nad Judi. Kot angažirana opazovalka političnih mehanizmov se je priključila Charlesu de Gaullu in skupini intelektualcev, ki je snovala povojno ureditev francoske republike in drugih evropskih demokracij. Njena analiza pokaže, da politične stranke nimajo zadržkov, ko za spodbujanje lastne rasti lažejo in sprevračajo družbene koncepte. Interes po uresničevanju javnega dobra se umakne interesu stranke po nenehni rasti članstva, povečevanju vpliva in kopičenju oblasti.

»𝙉𝙖𝙩𝙖𝙣𝙘̌𝙚𝙣 𝙞𝙣 𝙥𝙤𝙯𝙤𝙧𝙚𝙣 𝙥𝙧𝙚𝙪𝙙𝙖𝙧𝙚𝙠 𝙣𝙚 𝙧𝙖𝙯𝙠𝙧𝙞𝙟𝙚 𝙣𝙤𝙗𝙚𝙣𝙚𝙜𝙖 𝙯𝙖𝙙𝙧𝙯̌𝙠𝙖 𝙯𝙖 𝙫𝙨𝙚𝙨𝙥𝙡𝙤𝙨̌𝙣𝙤 𝙪𝙠𝙞𝙣𝙞𝙩𝙚𝙫 𝙥𝙤𝙡𝙞𝙩𝙞𝙘̌𝙣𝙞𝙝 𝙨𝙩𝙧𝙖𝙣𝙠.«