Kadar govorimo o »novi dramatiki«, se nam pogosto zastavi vprašanje, kako to, da je za literarno polje »nova dramatika« njegova slepa pega? Kako to, da v aktualnem literarnem imaginariju lokalnega literarnega polja »nova dramatika« zaseda marginalno in nevidno mesto in to navkljub – ali pa prav zaradi – literarni izvirnosti, transgresivnosti (nekaterih klasičnih dramskih postulatov), dogodkovnosti pisave, političnosti pisanja in liminalnosti oziroma vztrajanja na vmesnosti med gledališčem in literaturo?
Sledili bomo dvema grobima shemama – literarni in gledališki, kakor ju je moč zaslediti v lastnih narativizacijah disciplin zato, da bi konstruirali neko svojo genealogijo. Skozi historično-prostorski kontekst se bomo lotili zainteresiranega mapiranja zgodovinskih praks, ki nam bodo pomagale misliti tekstovne proceduralizme ter epistemološke in celo ontološke premestitve (nove) dramatike.
Hkrati se bo naše raziskovanje osredinilo na nove prakse dramskega pisanja, ki skušajo reformulirati razmerje med tekstom in dogodkom, intervenirati na raven produkcije in recepcije ter razpirati vsebinske sklope, ki so imanentno politični v svojem izjavljanju. Prav zaradi tega bi lahko tovrstne prakse poimenovali s tem, kar Deleuze in Guattari imenujeta manjšinske prakse, ki to niso zaradi svoje maloštevilnosti ali marginzaliziranosti. Deleuze zapiše: „Kar definira večino, je model, ki se mu je treba pokoravati […] V nasprotju s tem manjšina nima modela, temveč je postajanje, proces”. In, kakor opominjata v delu Kafka. Za manjšinsko književnost (1995), prav te manjšinske prakse lahko kot linije bega deteritorializirajo etablirane, kanonizirane književnosti, jih ponovno reteritorializirajo, pri tem pa kreativno raztegujejo.
PRVO SREČANJE: DRAMATIKA IN FEMINIZEM
Cikel začenjamo z gostjo Simono Semenič, ki se v svojem zadnjem, še neobjavljenem dramskem besedilu polnokrvno loteva vprašanja feminizma in afirmacije ženske želje oziroma ženske seksualnosti. Ženski liki so v gledališču pogosto »spolno mutilirani«, vsekakor pa je njihova seksualnost premalo (kompleksno) ali preveč sploščeno reprezentirana, zvedena na arhetipe, kjer je ženska lahko bodisi »mati« ALI »kurba«, torej je njena seksualnost prirejena moškemu pogledu. S priznano dramatičarko se bomo pogovarjali o nujnosti feminizma v danem trenutku, njegovi korelaciji z umetniškim ustvarjanje in političnosti pisanja za oder ter nenazadnje odgovornosti režiserja_ke do politične izjave izhodiščnega dramskega teksta. Pogovor bo vodila Pia Brezavšček.
Alja Lobnik: doktorska študentka interdisciplinarnega doktorskega študija Humanistika in družboslovje Univerze v Ljubljani. Deluje kot publicistka kritičarka na Redakciji za kulturo in humanistične vede Radia Študent. V pregibu Redakcije za kulturo in humanistične vede ter KUD Anarhiv v letošnjem letu soorganizira gledališki seminar Sic!, ki se osredotoča na premišljevanje raznovrstnih pojavov sodobnih scenskih umetnosti, zlasti plesnih. V lanskem letu se je pridružila platformi Nagib na oder. Je članica Društva gledaliških kritikov in teatrologov.
Pia Brezavšček je samozaposlena v kulturi, filozofinja in umetnostna zgodovinarka. Je doktorska študentka filozofije, zanima jo presečišče filozofije in feminizma. Teoretsko in kritiško se ukvarja s sodobnim plesom in gledališčem. Je predsednica Društva za sodobni ples Slovenije in članica DGKTS. Trenutno piše kritike za Dnevnik. Soorganizira seminar Sic! Deluje tudi kot dramaturginja.
Robert Bobnič: Bivši urednik Redakcije za kulturo in humanistične vede Radia Študent; pisec znanstvenih recenzij s področja humanistike za znanstveno revijo Družboslovne razprave; soavtor in sorežiser predstav Proslava ob 60-letnici prve številke Tribune in Saharov experience.
Rok Bozovičar: diplomant filozofije in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani; Doktorski študent književnosti na Filološki fakulteti v Beogradu (pripravlja disertacijo o regionalni komparativni književnosti); sodelavec Radia Študent; samozaposlen v kulturi; član DGKTS in seminarja SIC!
Serija dogodkov se pripravlja v okviru KUD Anarhiv (program Škratova čitalnica), koncipirali pa so jo članice in člani kolektiva SIC!: Alja Lobnik, Pia Brezavšček, Robert Bobnič, Rok Bozovičar.
