Predavanje Blaža Škerjanca v Knjižnici Šiška: avdio posnetek, povzetek in izhodišča!

Audio clip: Adobe Flash Player (version 9 or above) is required to play this audio clip. Download the latest version here. You also need to have JavaScript enabled in your browser.

Januarja smo v goste našega projekta “Aktivna sedanjost je prihodnost!” povabili Blaža Škerjanca, ki nam je v maniri prejšnih predavanj prav tako postregel z nadvse zanimivimi informacijami, predvsem pa s teoretskim gradivom o še kako vroči tematiki v zvezi z internetom. Za vse tiste, ki se predavanja niste mogli udeležiti, objavljamo na naši spletni strani še avdio posnetek Blaževega predavanja:

 

 

Drage in dragi obiskovalci, Blaž pa je za vas pripravil tudi povzetek predavanja ter zanimiva izhodišča:

Internet je v zadnjih letih postal eden izmed ključnih elementov velike večine prebivalstva. Z vzponom t.i. dobe interneta se je odprtl tudi prostor za njegovo politično apropriacijo.

Ko razpravljamo o internetu kot politiziranem prostoru, lahko v grobem govorimo o dveh modusih delovanja znotraj dane tehnološke infrastrukture: prvič na podlagi identifikacije (socialna omrežja tipa Facebook in Twitter, ki temeljijo na nocijah vidljivosti, izsledljivosti na internetu, normalizaciji vedenjskih vzorcev in učinkoviti utilizaciji podatkov s strani zasebnih subjektov trga) ter drugič na podalgi anonimnosti (delovanje v nevidnem podzemlju interneta, ‘deviantne’ oblike vedenja, razvoj  odprte kode).

Znotraj študij družbenih gibanj se odpira prostor diskrepance, ki se pojavlja med uporabo socialnih omrežij (na primeru Facebooka) in aktivističnimi pristopi uporabe interneta (kolektiv Anonymous in odprta koda). Na eni strani Earl in Kimport (2011) identificirata t.i. supersize modele aktivizma, ki uporabo IKT povezujejo predvsem s povečanjem velikosti, hitrosti in dosega aktivizma, pri čemer pa se proces, ki omogoča organizacijo in participacijo, naj ne bi spreminjal. Na drugi strani pa omenjata teorije 2.0., kjer se opozarja na vplive internetnih tehnologij na sam proces organizacije in/ali participacije znotraj gibanj. Inovativna uporaba novih spletnih tehnologij naj bi odpravljala potrebo po centraliziranem vodstvu gibanj, zmanjšala naj bi se tudi pomembnost (oz. vzniknila naj bi odsotnost) formalne organizacije družbenega gibanja; ni potrebe po stalnem članstvu, mobilizacija je izjemno hitra in poceni, aktivist lahko postane praktično vsak, participacija ni zaznamovana z osebno (individualno) povezavo z dotičnim gibanjem; na kratko, govor teče o hektivizmu.

Kot ena izmed najbolj jasnih artikulacij hektivizma se je v zadnjih letih letih pojavilo gibanje Anonymous, ki je izšlo iz t.i. a(nonimnih)-kultur katere zazanmujejo 4 temeljni aspekti, ki slonijo na predpostavki unikatnosti novih možnosti, oziroma pogojev bivanja, ki jih svojim uporabnikom omogoča internet skozi pojav novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij: hitrost diskurza, ironija, samodokumentacija in elitizem.

IZHODIŠČA: Prek kritične obravnave obeh pristopov uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij bomo odprli pereča vprašanja vidljivosti, varnosti in zlorabe osebnih podatkov (tako s strani države, zasebnih akterjev trga in posameznikov) na internetu ter tematizirali aktivizem na medmrežju kot sivo območje (razlika med radikaliziranim hektivizmom in konvencionalnimi ‘Facebook’ pristopi k pospeševanju politične participacije), ki je do neke mere zabrisalo ločnico med javnim in zasebnim, to je med državo (regulacija), zasebnimi akterji trga (profit), aktivisti (izkoriščanje tehnoloških možnosti za uveljvljanje lastnih interesov in zasledovanje političnih ciljev) ter večino prebivalstva (indiferenca).